Sporočila sedmih osnovnih božičnih barv
Vsake božično-novoletne praznike označujejo sodobni trendi, prilagojeni trenutnemu obdobju. A ne glede na to, kakšni so, osnovne barve, ki so povezane s slovesom starega in pozdravom novega leta, so v manjši ali večji meri prisotne vedno.
In vsaka od njih ima svoj pomen. Kaj se skriva v njihovem ozadju? Odgovore ima portal Colours Explained.
Rdeča: zvezda božiča
Rdeča je z božičem najtesneje povezana barva. Rdeče jagode bodike ponazarjajo Kristusovo kri, hkrati je rdeča barva ljubezni, romantike in poguma, ki naj bi nas spremljali vse leto.
V srednjem veku so se božične igre pogosto odvijale pod rajskim drevesom, na katero so bila pritrjena rdeča jabolka. Ta so predstavljala predmet poželenja, zaradi katerega sta bila Adam in Eva izgnana iz raja.
Rdeča je prav tako barva krščanskih škofov, eden od dobrih mož, ki nas obiskujejo decembra, je škof sveti Nikolaj, zaveznik revnih.
Omeniti gre še sodobnejši kulturni vpliv: tu je Božiček, v zahodnih kulturah glavni dobri mož, oblečen v rdečo obleko, obšito s krznom.
Od leta 1930, ko se je začela kampanja, v kateri prav Božiček pije razširjeno gazirano pijačo, rdeča ostaja najznačilnejša božična barva.
Zelena: zmaga življenja
Brez zelene ni pravih praznikov. Zelenje, ki označuje božič in novo leto, torej bodika, bela omela, bršljan predstavlja večno življenje in zmago življenja v boju belo, mrzlo ter ledeno zimo.
Zelena je imela velik pomen že v predkrščanski dobi:
stari Egipčani so ob zimskem sončevem obratu, ko je dan najkrajši in noč najdaljša, v domove prinesli zelene liste datljevca, ki so ponazarjali zmago življenja nad smrtjo in zmago svetlobe nad temo, saj se po tem dnevu dan zopet začne daljšati.
Tudi stari Rimljani so praznovali solsticij: na festivalu, imenovanem saturnalije, ki je bil posvečen Saturnu, bogu časa in izobilja so si za srečo izmenjevali zelene veje.
Ne gre pozabiti na božično drevo, enega glavnih elementov teh praznikov. Izvor božičnega drevesca sega daleč v zgodovino. Poleg Germanov so zimzelena drevesca namreč častile tudi druge kulture davno pred krščanstvom.
Sodobno obliko okraševanja naj bi v domove vpeljal Martin Luter.
Bela: nadvlada nad zlobnimi silami
Tudi v deželah, kjer snega tedaj ali sploh nikoli ni, sanjajo o belem božiču. Bele pravljice v takšni ali drugačni obliki povsod stopijo v ospredje.
Bela barva že iz poganskih časov in praznovanja zimskega sončevega obrata ponazarja čistost, zmago dobrega nad slabim, nadvlado nad zlobnimi silami in je ostala eden od osnovnih simbolov sodobnega praznovanja božiča.
Modra: razkošje in bogastvo
V srednjem veku so bila modra barvila zelo cenjena, težko dostopna in dragocena ter so se po ceni lahko primerjala z zlatom. Zato so modra oblačila nosili le plemiči in druga gospoda ter so pomenila razkošje.
V krščanski mitologiji modra ponazarja Marijo, Kristusovo mamo. Hkrati simbolizira še mir in modro nebo.
Vijolična: barva adventa
Da, tudi vijolična je božična barva, povezana z bogastvom in kronanimi glavami. Čeprav je morda med ostalimi božičnimi barvami manj v ospredju, je to barva adventa.
Barva sveč na adventnem vencu je praviloma vijolična. Simbolika vijolične barve predstavlja upanje, da bo temo premagala svetloba ter se bosta povezali duhovna in telesna sfera.
Zlata: luč, ki prežene temo
Kultna božična barva simbolizira nekoga, ki je v temo prinesel luč. Zlato okrasje je priljubljeno tudi zato, ker je povezano z luksuzom, toplino in blagostanjem.
Tisti, ki si nekdaj zlatih okraskov niso mogli privoščiti, so jih nadomeščali z rumenimi, ki prav tako predstavlja toplino in sonce, ki je v temačnih zimskih dneh tako dobrodošlo in neprecenljivo.
Srebrna: čistost in sproščeno druženje
Srebro je že dolgo dragocena kovina, zapisi kažejo, da so ga v Turčiji izkopavali že 3000 let pred našim štetjem.
Danes ostaja ena najbolj značilnih božičnih barv. V osnovi zato, ker nakazuje na čistost.
Sčasoma je dobila še drug pomen: srebrn jedilni pribor in drugi pripomočki se od nekdaj uporabljalo za posebne priložnosti in ob velikih družinskih praznikih, med katere seveda sodi tudi božič.