PRAZNIČNI ODTENKI

Sporočila sedmih osnovnih božičnih barv

Ne glede na aktualne smernice in trende se v božično-novoletnem okrasju v večji ali manjši meri prepletajo nekatere tradicionalne barve, ki imajo svoj pomen.
Fotografija: Vsaka božična barva ima svoj pomen. FOTO: Liudmila Chernetska/Gettyimages
Odpri galerijo
Vsaka božična barva ima svoj pomen. FOTO: Liudmila Chernetska/Gettyimages

Vsake božično-novoletne praznike označujejo sodobni trendi, prilagojeni trenutnemu obdobju. A ne glede na to, kakšni so, osnovne barve, ki so povezane s slovesom starega in pozdravom novega leta, so v manjši ali večji meri prisotne vedno.

In vsaka od njih ima svoj pomen. Kaj se skriva v njihovem ozadju? Odgovore ima portal Colours Explained.

Rdeča: zvezda božiča

Rdeča je z božičem najtesneje povezana barva. Rdeče jagode bodike ponazarjajo Kristusovo kri, hkrati je rdeča barva ljubezni, romantike in poguma, ki naj bi nas spremljali vse leto.

V srednjem veku so se božične igre pogosto odvijale pod rajskim drevesom, na katero so bila pritrjena rdeča jabolka. Ta so predstavljala predmet poželenja, zaradi katerega sta bila Adam in Eva izgnana iz raja.

Rdeča je prav tako barva krščanskih škofov, eden od dobrih mož, ki nas obiskujejo decembra, je škof sveti Nikolaj, zaveznik revnih.

Omeniti gre še sodobnejši kulturni vpliv: tu je Božiček, v zahodnih kulturah glavni dobri mož, oblečen v rdečo obleko, obšito s krznom.

Od leta 1930, ko se je začela kampanja, v kateri prav Božiček pije razširjeno gazirano pijačo, rdeča ostaja najznačilnejša božična barva.

Brez rdeče ni pravega božiča. FOTO: Staras/Gettyimages
Brez rdeče ni pravega božiča. FOTO: Staras/Gettyimages

Zelena: zmaga življenja

Brez zelene ni pravih praznikov. Zelenje, ki označuje božič in novo leto, torej bodika, bela omela, bršljan predstavlja večno življenje in zmago življenja v boju belo, mrzlo ter ledeno zimo.

Zelena je imela velik pomen že v predkrščanski dobi:

stari Egipčani so ob zimskem sončevem obratu, ko je dan najkrajši in noč najdaljša, v domove prinesli zelene liste datljevca, ki so ponazarjali zmago življenja nad smrtjo in zmago svetlobe nad temo, saj se po tem dnevu dan zopet začne daljšati.

Tudi stari Rimljani so praznovali solsticij: na festivalu, imenovanem saturnalije, ki je bil posvečen Saturnu, bogu časa in izobilja so si za srečo izmenjevali zelene veje.

Ne gre pozabiti na božično drevo, enega glavnih elementov teh praznikov. Izvor božičnega drevesca sega daleč v zgodovino. Poleg Germanov so zimzelena drevesca namreč častile tudi druge kulture davno pred krščanstvom.

Sodobno obliko okraševanja naj bi v domove vpeljal Martin Luter.

Zelena je imela velik pomen že v predkrščanski dobi. FOTO: Oksana_nazarchuk/Gettyimages
Zelena je imela velik pomen že v predkrščanski dobi. FOTO: Oksana_nazarchuk/Gettyimages

Bela: nadvlada nad zlobnimi silami

Tudi v deželah, kjer snega tedaj ali sploh nikoli ni, sanjajo o belem božiču. Bele pravljice v takšni ali drugačni obliki povsod stopijo v ospredje.

Bela barva že iz poganskih časov in praznovanja zimskega sončevega obrata ponazarja čistost, zmago dobrega nad slabim, nadvlado nad zlobnimi silami in je ostala eden od osnovnih simbolov sodobnega praznovanja božiča.

Tudi tam, kjer nikoli ne zapade sneg, sanjajo o belem božiču. FOTO: Syhinstas/Gettyimages
Tudi tam, kjer nikoli ne zapade sneg, sanjajo o belem božiču. FOTO: Syhinstas/Gettyimages

Modra: razkošje in bogastvo

V srednjem veku so bila modra barvila zelo cenjena, težko dostopna in dragocena ter so se po ceni lahko primerjala z zlatom. Zato so modra oblačila nosili le plemiči in druga gospoda ter so pomenila razkošje.

V krščanski mitologiji modra ponazarja Marijo, Kristusovo mamo. Hkrati simbolizira še mir in modro nebo.

Nekoč barva premožnih ostaja priljubljena še danes. FOTO: Vfhnb12/Gettyimages
Nekoč barva premožnih ostaja priljubljena še danes. FOTO: Vfhnb12/Gettyimages

Vijolična: barva adventa

Da, tudi vijolična je božična barva, povezana z bogastvom in kronanimi glavami. Čeprav je morda med ostalimi božičnimi barvami manj v ospredju, je to barva adventa.

Barva sveč na adventnem vencu je praviloma vijolična. Simbolika vijolične barve predstavlja upanje, da bo temo premagala svetloba ter se bosta povezali duhovna in telesna sfera.

Vijolična je barva adventnega časa. FOTO: Jovan_epn/Gettyimages
Vijolična je barva adventnega časa. FOTO: Jovan_epn/Gettyimages

Zlata: luč, ki prežene temo

Kultna božična barva simbolizira nekoga, ki je v temo prinesel luč. Zlato okrasje je priljubljeno tudi zato, ker je povezano z luksuzom, toplino in blagostanjem.

Tisti, ki si nekdaj zlatih okraskov niso mogli privoščiti, so jih nadomeščali z rumenimi, ki prav tako predstavlja toplino in sonce, ki je v temačnih zimskih dneh tako dobrodošlo in neprecenljivo.

Zlata označuje toplino in blagostanje. FOTO: Eugene_em/Gettyimages
Zlata označuje toplino in blagostanje. FOTO: Eugene_em/Gettyimages

Srebrna: čistost in sproščeno druženje

Srebro je že dolgo dragocena kovina, zapisi kažejo, da so ga v Turčiji izkopavali že 3000 let pred našim štetjem.

Danes ostaja ena najbolj značilnih božičnih barv. V osnovi zato, ker nakazuje na čistost.

Sčasoma je dobila še drug pomen: srebrn jedilni pribor in drugi pripomočki se od nekdaj uporabljalo za posebne priložnosti in ob velikih družinskih praznikih, med katere seveda sodi tudi božič.

Srebrna je med drugim simbol prazničnega druženja. FOTO: Oatawa/gettyimages
Srebrna je med drugim simbol prazničnega druženja. FOTO: Oatawa/gettyimages

Preberite še:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije