Simbol miru iz ptičjega iztrebka
Domovi se že bohotijo s prazničnim okrasjem. Marsikateri prostor zapolni božična zvezda, ki simbolizira ta praznični čas. Njeni značilni rdeči, beli ali rožnati listi ustvarjajo vtis cvetov, pa čeprav gre v resnici zgolj za obarvane ovršne liste. Pravi cvetovi so namreč drobni in rumeni ter neopazno skriti v središču rastline. Obarvani ovršni listi, ki so sicer vaba za opraševalce, pa so ljubitelje tega cvetja še vsakič očarali.
Rastlina izvira iz Mehike. V naravi uspeva v toplih, tropskih ali subtropskih razmerah, z idealnimi temperaturami med 18 in 30 °C. Potrebuje resda svetlo rastišče, ki pa ni neposredno izpostavljeno soncu. V naravi jo tako najdemo na zavetnih, polsenčnih mestih, pogosto pod krošnjami dreves. Dobro uspeva v vlažnem zraku in rahlo vlažni, dobro odcedni zemlji.
Piča za preživetje ptic
Ob vseh obdarovanjih in polnih mizah je treba pomisliti tudi na ptice. Tudi ob zelenih zimah, torej zimah z manj snega in višjimi temperaturami, ptice potrebujejo hrano. Čeprav je lažje najti hrano v blažjih zimskih razmerah, ko so naravni viri lažje dostopni, pa so ptice še vedno izpostavljene pomanjkanju primerne hrane, slabi prehranski vrednosti hrane in potrebi po več energije za ohranjanje telesne temperature. Poleg tega ptice v zimskem času doživljajo večji napor zaradi mrzlih noči. Tako lahko tudi v blagih zimah postavitev ptičjih krmilnic pomaga zagotoviti dodatno hrano, še posebno tistim pticam, ki živijo v urbanih območjih ali v predelih, kjer je naravne hrane manj. V krmilnicah jim ponujamo semena, maščobne pogače ali suho sadje. Zimska pomoč pticam je lahko preprosta, a pomembna, saj zagotavlja, da preživijo zimo in ostanejo zdrave ter pripravljene na pomladno selitev.
Za lepoto potrebuje temo
Je občutljiva za mraz: še posebno ji škodujeta močan veter in prekomerna mokrota. V Mehiki je veljala za simbol čistosti in preobrazbe, uporabljali pa so jo za obrede ter kot naravno barvilo. Šele v 19. stoletju, ko jo je ameriški diplomat Joel Poinsett prinesel v ZDA, je postala znana še drugje po svetu. Od takrat pa se je njena priljubljenost le še povečevala, danes obstaja celo že več kot 100 različnih sort z različnimi barvnimi odtenki in vzorci.
Božična zvezda je občutljiva okrasna rastlina, ki zahteva skrbno nego. Ne prenaša prepiha, saj lahko povzroči odpadanje listov. Zalivamo jo zmerno – zemlja mora biti rahlo vlažna, nikoli pa prenamočena, saj lahko privede do gnitja korenin. Praznično barvo ohranja samo, če ji zagotovimo dovolj dolge noči, saj je fotoperiodična rastlina. Da se namreč njeni ovršni listi obarvajo, potrebuje vsaj 12 ur popolne teme na dan, običajno že od začetka oktobra.
V adventnem času bela omela simbolizira mir, ljubezen, spravo in blagoslov.
Poleg svoje lepote nosi božična zvezda tudi globoko simboliko. Po eni izmed mehiških legend je deklica Pepita, ki ni imela darila za Jezusa, zbrala preproste zelene vejice in jih položila na oltar. Nakar so se spremenile v čudovite rdeče cvetove, kar naj bi bilo znamenje, da so preprosti darovi, dani iz srca, daleč najlepši.
Čeprav jo mnogi zavržejo že po praznikih, jo lahko obdržimo vse leto. Po cvetenju namreč preide v obdobje mirovanja. Spomladi jo je priporočljivo obrezati in presaditi, da spodbudimo novo rast. Ob pravilni negi pa se bo do naslednje zime že spet obarvala v svoje čarobne barve.
12 ur popolne teme potrebuje božična zvezda na dan.
Raste na gostiteljevih prsih
Veliko simbolike v adventnem času pa ima tudi bela omela. Bela omela je zanimiva polparazitska rastlina, ki uspeva na različnih vrstah dreves gostiteljev, kot so topoli, jablane, lipe in hrasti. Njena posebnost je, da črpa vodo in mineralna hranila iz gostitelja, hkrati pa se sama prehranjuje s pomočjo fotosinteze, ki poteka v njenih zelenih listih. Razvoj in ploditev bele omele sta močno odvisna tudi od vremenskih razmer in vitalnosti gostiteljskega drevesa.
Za uspešno rast potrebuje zmerno podnebje z blagimi zimami in toplimi poletji. Prenese tudi hladne razmere, a so za uspešno ploditev ugodnejše temperature med 10 in 25 °C, predvsem pa z dovolj svetlobe. Drevesa, ki rastejo na bolj sončnih lokacijah, omogočajo boljšo rast omele, čeprav lahko preživi tudi na delno senčnih lokacijah.
Padavine in zračna vlaga so prav tako ključni dejavniki, saj vplivajo na zdravje gostitelja. V sušnih obdobjih lahko vitalnost drevesa oslabi, kar posredno vpliva tudi na vitalnost bele omele. Cveti pozimi ali zgodaj spomladi, odvisno od podnebnih razmer. Cvetove večinoma oprašujejo žuželke, najpogosteje čebele, kar omogoča razvoj plodov. Po oprašitvi se iz cvetov oblikujejo značilne bele jagode, ki običajno dosežejo zrelost pozno jeseni ali pozimi.
Čeprav božično zvezdo mnogi zavržejo že po praznikih, jo lahko obdržimo vse leto.
Ptice, zlasti drozgi, igrajo ključno vlogo pri razmnoževanju bele omele. Plodove uživajo, lepljiva semena v iztrebkih pa se prilepijo na veje drugih dreves, kjer kalijo in tvorijo novo rastlino. Veter le redko prispeva k širjenju omele, saj semena potrebujejo stik z gostiteljsko vejo za uspešno rast.
V adventnem času bela omela simbolizira mir, ljubezen, spravo in blagoslov. Simbolika izhaja iz keltske in nordijske mitologije, tam velja za sveto rastlino. Pa tudi iz krščanskega pomena samega adventa kot časa priprave in povezovanja. Običaji, kot je poljub pod vejico omele, izražajo ljubezen in harmonijo. Rastlina predstavlja tudi zaščito in priložnost za nov začetek.
