Simbol upanja in veselja: v Ljubljani prvo božično drevo postavili okoli leta 1845
Zelene rastline so imele v obdobju zimskega solsticija še pred krščanstvom za ljudi poseben pomen: domove so okraševali z zimzelenimi vejami v upanju, da bodo odvrnile čarovnice, zle duhove in bolezni. Zimzeleno drevo je povezano s prastaro predstavo o drevesu življenja, in še preden je postalo simbol božiča, je bilo poganski simbol upanja in veselja. Božično drevo oziroma novoletna jelka, kot jo poznamo danes, izhaja iz Nemčije iz 16. stoletja, ko so kristjani v svoje domove prinašali drevesca, okrašena z jabolki, orehi in piškotki. Martin Luter, protestantski reformator, je dodal sveče, te so pozneje nadomestile električne lučke.
Pod jelko nam Božiček ali dedek Mraz (ali pa kar oba) prinese darila: ta tradicija naj bi se v Evropi in ZDA začela ob koncu 18. stoletja, obdarovanje okoli zimskega solsticija so poznala tudi poganska ljudstva. Darila so najprej visela na drevesih, proti koncu 19. stoletja pa so jih, ovita v darilni papir, postavili pod drevo. V Ljubljani naj bi prvo božično drevo postavili okoli leta 1845: pivovar Peter Luelsdorf je okrašeno postavil v svoji pivovarni.
Rekordi
Z največ okrašenimi drevesci na enem mestu se ponaša nemška družina Jeromin, ki živi na Spodnjem Saškem in si je prislužila Guinnessov rekord: več kot 400 dreves so okrasili z več kot 10.000 okraski. Paul Parker iz Združenega kraljestva ima umetno božično drevo, ki je v njegovi družini od leta 1886: visoko je 30 cm, v okrašenem loncu, in je bilo kupljeno za njegovo praprateto Lou. Največje človeško drevo je v Indiji decembra 2015 sestavilo kar 4030 sodelujočih.
Božično drevo so v Ljubljani postavili okoli leta 1845.
Po starih navadah se drevesce postavi 24. decembra, danes ga ponekod že v začetku decembra, in podre 6. januarja, jaslice pa ostanejo do svečnice. Postavite jelko ali smrekovo vejo in jo okrasite z bunkicami ali pa doma narejenimi snežinkami in girlandami.
