Spretno so pokazale, kako enostavno je narediti adventni venček (FOTO)

December je najbolj vesel mesec v letu, po eni strani je mesec kiča in zabav, a hkrati mesec pričakovanja in upanja, saj sovpada z adventnim časom, v katerem krščanski svet slavi praznik rojstva odrešenika Jezusa Kristusa. Nedelja, ki je pred nami, je že prva adventna, in po tradiciji na adventnem venčku prižgemo prvo od štirih svečk.

Potrebščine lahko kupimo ali pa jih poiščemo v naravi.

Resda je mogoče v trgovini kupiti vsemogoče venčke, a gotovo ima večjo vrednost tisti, ki ga izdelamo sami, še posebno če pri njegovi izdelavi sodelujejo tudi otroci. Izdelave adventnih venčkov so se lotili tudi na sedežu Škofijske karitas Novo mesto v prostorih Baragovega zavoda v Novem mestu.

»Osrednji problemi naše družbe so v tem trenutku stres na delovnem mestu, stres v odnosu, tesnoba in osamljenost,« meni Simon Dvornik, generalni tajnik Škofijske karitas Novo mesto.

Štefkin bo visel na vratih.

Okrog obroča ovijemo zelenje, zelo lepo izpade mah.

Frančiška in Malči iz Novega mesta sta enega naredili skupaj.

Zorica je bila zelo spretna.

Marija iz Novega mesta je sama skvačkala okrasje za sveče.

Gospe so bile spretne, pokazale pa so, kako enostavno je narediti svoj venček, ki zaznamuje čas priprav na božič. Venček iz zelenja simbolizira večno življenje, vsaka od svečk pa je simbol različnih vidikov pričakovanja Kristusovega prihoda; prva je sveča upanja in pričakovanja, druga miru, tretja je simbol veselja, četrta pa sveča ljubezni.

Adventni venček je (običajno) okrogle oblike, zato si lahko delo nekoliko poenostavimo in slamnati obroč kupimo, lahko pa ga izdelamo sami. Tega ovijemo z zelenjem. Na delavnici so izdelovalke obroč najprej ovile v mah in ga pritrdile z žico za povezovanje, po želji so dodale vejice ciprese ali smrečevja.

Sledi okraševanje, pri čemer si lahko pomagamo s številnimi plodovi narave, na primer storži, okrasnimi vejicami, posušenimi rezinami pomaranče, šipkom, brinovimi jagodami, cimetovimi palčkami, lovorjem in podobnim, seveda pa tudi naše trgovine ponujajo ničkoliko (umetnih) okraskov. Najlažje jih pritrdimo z vročim lepilom s pomočjo pištole. Seveda ne smemo pozabiti na sveče, te naj bi bile vijolične, barve torej, ki je simbol pričakovanja in upanja na odrešenje. Vsako novo adventno nedeljo prižgemo eno.

Tudi žalostni december

Sodobno potrošništvo in hiter tempo, ki nam ga narekuje družba, poskušata izriniti pomen adventnega časa, zato je še kako primerno naše zavedanje, da je (veseli) december tudi mesec miru in tišine, mesec, ko pogledamo vase in prisluhnemo sočloveku. Vse več ljudi, zlasti tistih, ki živijo sami, je v tem času leta osamljenih, še bolj depresivnih.

»December prinaša tudi stres, potrošniški stres. Boli že to, da si človek ne more privoščiti nečesa, kar vidi v reklamah. Zato je adventni čas priložnost, da se znova zavemo, da je pravo bogastvo v odnosih in prijaznosti, ne v materialnih dobrinah. Čas je, da v svoji dramatičnosti, ki nam jo vsiljuje družba, stopimo korak nazaj in se malo umirimo. Tu imajo pomembno vlogo tudi naši prostovoljci, povezani v župnijske Karitas, na območju Škofijske karitas Novo mesto jih je okoli 500.

Osamljenemu, starejšemu ali človeku v stiski veliko pomeni prijazna beseda, ki verjetno ne bo imela moči spremeniti življenj ljudi, lahko pa bo posameznika usmerila na bolj pozitivno pot. Če se človek dobro počuti, se bo lepše pogovarjal, in s takšnim pozitivnim odnosom bo sprožil verižno reakcijo,« je poudaril Simon Dvornik, generalni tajnik Škofijske karitas Novo mesto, ene izmed šestih slovenskih Škofijskih karitas.

Pove, da je pomoč, ki jo ponujajo, triplastna. Ena je materialna in finančna. »To je jedro naše dejavnosti, ker je to običajno vstopna točka do nas. Druga pomoč, ki je v bistvu naša osrednja, je psihosocialna. Osrednji problemi naše družbe so v tem trenutku stres na delovnem mestu, stres v odnosu, tesnoba in osamljenost. Če smo še pred dvema desetletjema ali tremi govorili o materialnem pomanjkanju, je zdaj drugače. Zdaj je materialno pomanjkanje pogosto posledica psihosocialne stiske, ko se zgodi kolaps v družini ali pri posamezniku, pri starejših pa je zelo prisotna osamljenost.

In takšne stiske rešujemo s psihosocialnimi oblikami pomoči. Tretja veja naše pomoči so različna izobraževanja, dogodki, družabništvo in delavnice. Bistvo vseh dogodkov, ki so videti kot sprostitev in razbremenitev, je, da se ljudje dobro in varno počutijo pri nas, in če ima kdo kakšno globljo težavo, se lahko tudi odpre in vključi v psihosocialno ali finančno pomoč. Ljudje, ki se znajdejo v stiski, ne potrebujejo takoj psihiatra ali terapevta, nekateri mogoče potrebujejo samo toplo besedo in to, da je z njimi kdo prijazen. Danes je prijaznost res podcenjena. Če bi bila družba v celoti malo bolj prijazna, bi bilo veliko problemov manj,« je še dodal sogovornik. Mogoče res v razmislek misel, da noben pršut ne bo rešil človeške stiske, večjo moč imata lepa beseda in čas, ki ga posvetimo sočloveku. Naj bo tudi takšnemu razmisleku posvečen adventni čas!