Tina Simčič: Napotki za predpraznično pospravljanje

Če zaprete oči, kako si predstavljate svoj praznični dom? Gotovo se večini izmed vas pred očmi prikaže urejen, pospravljen in brez navlake. Pa je to mogoče doseči? Da. O tem je prepričana naša sogovornica Tina Simčič, ki mamicam pomaga poenostaviti dom in priti do tega, da imajo več časa zase in svojo družino.

Tina je mamica dveh otrok, svojo službo v medijski agenciji pa je po letu in pol svetovanja pustila in se posvetila temu, da ureja domove. Njeni nasveti, ki jih podaja na izjemno preprost in pomirjujoč način, bodo v tem prazničnem času gotovo prišli prav vsem tistim, ki si želijo v dom vnesti nekaj svežine, lahkotnosti in veselja.  

Kako je prišlo do tega, da ste začeli s svetovanjem glede urejanja doma? Je to vaš poklic ali obstranska dejavnost?

Na drugem porodniškem dopustu sem opazila, da sta me nered in navlaka, ki sta se doma nabrala, začela tako obremenjevati, da sem opazila, da sem bila veliko manj prisotna z otrokoma. Takoj zjutraj, ko sem se zbudila in opazila kup na komodi, sem pomislila na to, koliko dela me danes čaka. To me je začelo obremenjevati. Začela sem odpravljati navlako in se spraševati, kaj na dnevni ravni sploh uporabljamo. Kaj je tisto, kar imam rada, kaj nosim, s čim se otroka sploh igrata. Doma smo imeli kup igrač, ki jih otroka sploh nista uporabljala. Sčasoma, ko sem začela odpravljati navlako in poenostavljati dom ter vanj vnesla nove rutine, sem ugotovila, da sem nekako zadihala. Več časa sem lahko namenila otrokoma in bolj sem bila prisotna v igri z njima. Saj veste, mame smo takšne, da sicer sedimo na tleh z otrokom in se z njim igramo, a z enim očesom gledamo kup posode na pultu ali pa perilo, ki ga je treba še zlikati. Zato nisi nikoli toliko prisoten, kot si želiš.

Kmalu sem ugotovila, da nisem edina, ki ima to težavo in da tudi moje prijateljice navlaka spravlja v neprijetne občutke. Povsem spontano se je začela razvijati ideja, da bi morda lahko s tem, kako začeti pomagala še komu drugemu. Po letu in pol je padla odločitev, da dam odpoved v službi in tako je to svetovanje postalo moj glavni vir dohodka. S strankami delam ena na ena in jim svetujem individualno. Pri teh svetovanjih sem ugotovila, da imajo pogosto ženske tudi več čustvenih blokad. Imam tudi spletno članstvo Svobodna doma, ki združuje dekleta, ki želijo neko dodatno spodbudo, motivacijo in nasvete z moje strani, kako se lotiti določenih stvari. Tam najdejo nasvete, kako kaj rešiti in organizirati.

Smo v čudnem obdobju, ko mame ob vseh obveznostih, ki jih imajo z delom in skrbjo za družino, težko najdejo še čas za temeljito čiščenje in organizacijo doma. Kako se pred prazniki lotiti in spraviti dom v red? Kakšen bi bil vaš konkreten nasvet stranki, ki bi rada pred prazniki temeljito pospravila? 

Zavedati se je treba, da je poleg fizične zelo pomembna tudi mentalna navlaka. Takšni stranki bi najprej svetovala, naj vzame list papirja in nanj napiše vse, kar jo obremenjuje. Naj napiše vse, kaj želi narediti, kaj želi opraviti in razmisli, kaj je tisto, kar misli, da mora narediti zaradi sebe in kaj zaradi drugih. Veliko je namreč takšnih opravil in navad, ki smo jih prinesli iz primarnih družin. Mnoge mislijo, da če je mama vsako leto za praznike pomila vsa okna, jih mora tudi ona.

Ta čas se mi zdi idealna priložnost, da dejansko pomislimo na to, kaj je tisto, česar si mi želimo narediti, in kaj je tisto, kar nam prinaša veselje. Ko imamo vse na papirju, premislimo, kaj je prioriteta in kaj lahko dejansko naredimo pred prazniki. Označimo tudi, kaj je tisto, kar lahko prestavimo na čas po praznikih ali kaj je tisto, kar nam sploh ni pomembno. To enostavno črtamo s seznama. Na tak način se mentalno razbremenimo. Določiti moramo tudi realni čas, ki ga lahko vložimo v to pospravljanje.

To obdobje se mi zdi idealna priložnost, da pogledamo in pregledamo otroške igrače. Vprašajmo se, katere so tiste, s katerimi se res radi igrajo in katere so tiste, ki spodbujajo odprto igro in domišljijo. Igrače, ki jih otroci ne uporabljajo, lahko podarimo ali prodamo naprej. Glede na to, da je tak čas, da bodo otroci gotovo še dobili kaj novega, je to idealen čas, da lažje dajo kaj naprej.

Dobro je pogledati tudi, kaj je tisto v stanovanju, kar nas moti. Hitro bomo ugotovili, kaj je moteče na dnevni ravni in to damo na ta spisek. Pri tem nam ni treba iti na taktiko vse ali nič. Svetujem, da se končni cilj razbije na manjše cilje, saj mame enostavno danes težko najdejo tri ure časa, da urejajo omare in predale. Dovolj je, če si vzamemo 20 minut na dan in uredimo en predal, drug dan pa drug predal in to raztegnemo na daljše obdobje. Z majhnimi, a z vztrajnimi koraki bomo bolj pomirjeni in razbremenjeni.

Če bi prišla k vam na obisk, kaj bi me tam pričakalo? Je vaše stanovanje vedno kot iz škatlice? Imate sami do sebe visoka pričakovanja?

Ne, pravzaprav, bi bili gotovo presenečeni. Danes, ko je posvetilo sonce v dnevno sobo, sem opazila prah. Ko sem začela z domom veselja, sem šla v to ravno s tem namenom, da ustvarjam dom, v katerem je veselje. To je dom, v katerem so stvari, ki jih uporabljamo z veseljem. To je dom, kjer ni navlake, vsaj ne velike. Z navlako je sicer tako, da ves čas prihaja v naše življenje, tako, da je treba biti pri tem dosleden in jo vseskozi odstranjevati.

Kako pogosto pa svetujete, da se pregleduje in odstranjuje navlako?

Kar se tiče oblek je lahko to na sezonski ravni, je pa nekaj takšnih opravil, ki jih priporočam tudi na tedenski in dnevni ravni.  A realnost je takšna, da se življenje odvija in včasih ne uspemo. A, ko je vse tako poenostavljeno, niti ni težko in pride v navado.

Rada poudarjam tudi to, da na pospravljanje v večini gledamo kot na neko zelo mučno opravilo, ampak strankam skušam to predstaviti na način, da je to nekaj, kar delamo zase, da se bolje počutimo. To lahko izkoristimo tudi kot priložnost, da smo v stiku sami s sabo. Med urejanjem lahko poslušamo kakšno glasbo, oddajo ali podcast.

Ko je dom poenostavljen, je pospravljanje veliko bolj lahkotno. Ne gre več za neko prestavljanje iz enega konca na drugega. Ko ima enkrat vse svoje mesto, je veliko lažje.

Kako je z razdeljevanjem opravil in vključevanje otrok v pospravljanje?

Naši otroci so kot nekakšne gobice, ki se učijo od nas. Najbolje je, da smo jim zgled. Zelo pomembno je, da ko mi pospravljamo, nismo ves čas slabe volje in da se ne pritožujemo v smislu, joj, spet moram pospravljati. Če bodo to slišali, bodo začeli razmišljati na enak način. Njim je mnogo lažje pospravljati, če imajo manj igrač, če je poenostavljeno in če ima vse svoje mesto. Če imajo veliko stvari in te nimajo določenega mesta, se znajdejo pod neko blokado, tako kot mi, ko nas vse mine, ko vidimo, koliko imamo za pospraviti.

Zelo enostavno je, če imajo označeno mesto, kam morajo igrače pospraviti, ali pa če jim večkrat pokažemo in pomagamo pri tem. Takrat, ko otroci niso motivirani, jim lahko pomagamo tako, da jih motiviramo z njihovo najljubšo glasbo ali pa z njimi na neki način tekmujemo.

Včasih nam bi bilo sicer res lažje, če bi sami naredili in bi oni medtem gledali risanko, a če jih od malih nog ne navajamo, potem ne moremo od njih kot najstnikov pričakovati, da bodo vedeli, kako se očisti stranišče, umivalnik ali kako se zloži perilo.

Predlagate uvedbo kakšnega urnika ali razporeda?

K strankam pristopam individualno glede na življenjski stil. Nekatere zelo obremenjuje, če imajo vsak dan eno opravilo, ker imajo potem občutek, da ves čas nekaj pospravljajo. Nekaterim je ljubše, da stanovanje uredijo v enem dnevu, drugim je lažje, da vsak dan pospravljanju namenijo po 20-30 minut.

Kako so Slovenci pripravljeni sprejeti pomoč pri urejanju in pospravljanja doma?

Največ komunikacije poteka preko socialnih medijev. Veliko nasvetov delim tudi brezplačno. Povpraševanje je, sicer je še na začetku, ker se mi zdi, da so ljudje še precej zadržani, koga spustiti v svoj dom. To so zelo intimne stvari. Ženske je morda tudi sram in se opravičujejo vnaprej, ker ni pospravljeno. Sama potem vedno povem, da nisem tukaj zato, da bi obsojala, ocenjevala ali pregledovala. Tu sem zato, da jim pomagam, da se razbremenijo, da ni ves čas nekega pospravljanja in prelaganja iz enega konca na drugega.

Kako pa so Slovenci pripravljeni sprejeti pomoč kakšne pomočnice?

Ja, nekatere stranke se obremenjujejo, da niso dovolj dobre, če ne zmorejo ali pa so celo deležne očitkov s strani partnerja v smislu, to boš pa že sama. A v resnici je tako, da moramo narediti tako, da se dobro počutimo. Mame smo pogosto tiste, ki s svojim počutjem zelo vplivamo na vzdušje in razpoloženje v družini.