Tradicionalni blagoslov konj in soli privabil konjenike kljub zmrzali
V četrtek, 26. decembra, ko je godoval sv. Štefan, prvi mučenec in zavetnik živine in konj, je blagoslov konj in soli že triintridesetič pripravilo tudi Konjeniško društvo Krvavec Cerklje, in sicer na 748 metrov visoki Štefanji gori pod Krvavcem, pri podružnični cerkvi sv. Štefana iz leta 1805.
Prvič v 10. stoletju
Sveti Štefan, ki je pred mnogo stoletji nadomestil starodavnega slovanskega boga živine Velesa, je na Slovenskem eden bolj priljubljenih svetnikov.
Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.
Blagoslov je namenjen konjem, da jih varuje pred boleznimi ter poškodbami, in tudi njihovim lastnikom, da z njimi lepo ravnajo ter zanje dobro skrbijo.
Kljub zmrzali – v dolini je bilo minus 6 stopinj Celzija – se je dogodka v sončnem vremenu udeležilo 31 konjenikov, med njimi kar 12 žensk. Na Štefanjo goro sta se potrudili tudi štiričlanski družini Jagodic iz Šenturške Gore in Kepic iz Dvorij. Najmlajši udeleženec, ki se je s konjem povzpel do cerkve, je bil devetletni Lounas Gubanec, kmetovalec Darko Kepic pa se je pripeljal po cesti s konjsko dvovprego. Konjeniki so morali premagati višinsko razliko 330 metrov.
Konje je za varstvo pred boleznimi in nesrečami blagoslovil cerkljanski kaplan Matjaž Venta, jezdecem zaželel varno ježo ter poudaril: »Blagoslov pomeni, da se zavedamo, da nobena stvar v našem življenju ni sama po sebi umevna.«
Blagoslov pomeni, da se zavedamo, da nobena stvar v našem življenju ni sama po sebi umevna.
Konjeniško društvo Krvavec Cerklje s prizadevnim predsednikom Antonom Gubancem na čelu je udeležencem podelilo vglavke oziroma astre za konje. Pred blagoslovom je v cerkvici potekala maša, v gasilskem domu v vasi, prav tako imenovani Štefanja Gora, pa so pripravili pogostitev pod taktirko kuharjev Rajka Sršena, Franca Štirna in Rada Ropreta.
