V jaslicah figura med veliko potrebo
Čakanje na polnoč, obisk polnočnice in prepevanje božičnih pesmi so običaji, s katerimi ljudje po vsem svetu praznujejo Jezusovo rojstvo. Mnogi narodi imajo poleg uveljavljenih tradicij še posebne navade, ki so ponekod precej nenavadne. Na Norveškem na primer verjamejo, da božični večer sovpada s prihodom zlobnih duhov in čarovnic, zato norveške gospodinje in gospodinjci pred spanjem poskrijejo vse svoje metle.
V Kataloniji je božič povezan z običajem caga tió. Krajevni prebivalci hlodu narišejo obraz in mu nadenejo klobuk. Nato ga dva tedna 'hranijo' s sadjem, oreški in sladkarijami. Na božični večer vsa družina tepe hlod s palicami in poje tradicionalno pesem, ki v prevodu pomeni »če ne boš dobro iztrebljal, te bom tepel s palico«, dokler hlod ne izloči vseh svojih dobrot. Poleg tega je del jaslic tudi figura človeka med veliko potrebo.
Na Švedskem je eden izmed najbolj prepoznavnih simbolov božiča velikanska kozja figura iz slame, imenovana Yula. Slamnate Yule so včasih visoke tudi 12 metrov in so priljubljena tarča vandalov, ki jih poskušajo zažgati.
Na Portugalskem je to čas za družinsko večerjo, imenovano consoda. Družine pogosto pripravijo dodatne sedeže za mizo za pokojne sorodnike, saj verjamejo, da jim to prinaša srečo in blagoslov. V nekaterih delih države puščajo drobtine na ognjišču, kar naj bi prav tako prinašalo srečo.
Na Češkem je božični večer čas za napovedovanje prihodnosti, zlasti za neporočene ženske. Na ta večer se ženske postavijo s hrbtom proti vratom in čez ramo vržejo čevelj. Če čevelj pristane s prsti, obrnjenimi proti vratom, to pomeni, da se bo ženska v naslednjem letu poročila. Če pristane s peto, obrnjeno proti vratom, bo ostala samska še eno leto.
