OBRATI
110 let pomoči voznikom
Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) letos praznuje 110 let delovanja; leta 1957 je izšla prva številka časopisa Avto-moto, pozneje se je preimenoval v Motorevijo.
Odpri galerijo
Osrednji slovenski avtomobilski klub – Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) – letos zaznamuje 110 let delovanja. Julija 1909 je bil ustanovljen Krainer Automobil-klub oziroma Kranjski avtomobilni klub, kar velja za začetek združevanja slovenskih avtomobilistov in motociklistov. Temeljna načela kluba so bila šport, pospeševanje turizma, pojasnjevanje pomena avtomobilizma in poučevanje voznikov. V tistem času je bilo na Kranjskem registriranih devetnajst (da, 19) avtomobilov, danes jih imamo v Sloveniji že več kot 1,2 milijona. Pri razmahu mobilnosti je z izobraževanjem voznikov, širjenjem tehnične kulture in aktivnim sodelovanjem pri urejanju prometa pomembno vlogo odigrala AMZS s svojimi avto-moto društvi.
Avtomobilski klub Kraljevine SHS, ki se je kmalu preimenoval v AKK Jugoslavije, je članom urejal potne listine, prodajal avtokarte ter se boril proti mitninam pri vstopu v mesta in davkom na posest avtomobila, na valovih radia Ljubljana pa so se leta 1933 prvič slišala poročila o stanju cest v Sloveniji.
Avtomobili in motocikli so imeli pomembno vlogo pri obnovi države, uporabili pa so jih tudi za dirke. Te sprva niso bile ravno vrhunske, so pa vzbudile veliko zanimanje gledalcev. Sredi petdesetih let se je močno povečala ponudba avtomobilov, saj so v Crveni zastavi v Kragujevcu začeli izdelovati fička. Leta 1956 je bilo v Sloveniji 14.387 osebnih avtomobilov, 20 let pozneje pa že 359.351.
Januarja leta 1957 je izšla prva številka časopisa Avto-moto, ki je člane pa tudi druge bralce obveščal o dogodkih na področju avtomobilizma, motociklizma in prometa. Časopis se je pozneje preimenoval v Motorevijo, ki zdaj izhaja v že 63. letniku.
Leta 1978 je AMZS dobila javno pooblastilo za izdajanje različnih mednarodnih potovalnih dokumentov. Skoraj sočasno so se jim pridružili bencinski boni, saj je bila prodaja bencina omejena, vožnja pa nekaj časa omejena po sistemu par-nepar: en dan so se lahko vozili le avti s parno končno številko registrske tablice, drugi dan le tisti z liho končno številko. AMZS je ustanovila svoj prometnoinformacijski center, ki je voznike obveščal o stanju na cestah. Informacije je dobival iz različnih virov: doma predvsem od policije, sodeloval pa je tudi s tujimi avtomobilskimi klubi.
Ko se je leta 1991 Slovenija osamosvojila, je tudi AMZS prekinila sodelovanje z Avto-moto zvezo Jugoslavije in se podala na samostojno pot; naslednje leto je postala članica mednarodnih avtomobilističnih organizacij AIT, FIA in FIM.
Danes ima AMZS po Sloveniji strateško razporejenih več kot 20 poslovnih enot, ki zagotavljajo dobro pokritost, dostopnost za člane in odzivnost na klice za pomoč. Vozni park s pogodbenimi partnerji obsega več kot 150 vozil, saj pomoč na cesti ostaja osnovna dejavnost AMZS.
Kraljevina SHS
Leta 1920 se je Kranjski avtomobilni klub preimenoval v Avtomobilni klub za Slovenijo. Kmalu se je porodila ideja o klubu, ki bi združil vse nacionalne klube v Kraljevini Srbov Hratov in Slovencev, in tako je leta 1924 nastal Avtomobilski klub Kraljevine SHS, v katerem je slovensko ozemlje pokrivala ljubljanska sekcija, leta 1925 pa je bila ustanovljena še sekcija Maribor. Ljubljanska in mariborska sekcija sta še istega leta začeli izdajati vestnik Avto, predhodnik današnje Motorevije.
Avtomobilski klub Kraljevine SHS, ki se je kmalu preimenoval v AKK Jugoslavije, je članom urejal potne listine, prodajal avtokarte ter se boril proti mitninam pri vstopu v mesta in davkom na posest avtomobila, na valovih radia Ljubljana pa so se leta 1933 prvič slišala poročila o stanju cest v Sloveniji.
Povojno delovanje
Med drugo svetovno vojno se je delovanje klubov ustavilo. V okupirani Ljubljani je nekaj časa deloval italijanski kraljevi avtomobilski klub, medtem ko so partizani že leta 1944 na osvobojenem ozemlju uvedli registracijo vozil in izdali vojnoprometni pravilnik. Po osvoboditvi je bila 5. septembra 1948 ustanovljena Avto-moto zveza Slovenije, ki je tedaj predvsem koordinirala člane in klube.Avtomobili in motocikli so imeli pomembno vlogo pri obnovi države, uporabili pa so jih tudi za dirke. Te sprva niso bile ravno vrhunske, so pa vzbudile veliko zanimanje gledalcev. Sredi petdesetih let se je močno povečala ponudba avtomobilov, saj so v Crveni zastavi v Kragujevcu začeli izdelovati fička. Leta 1956 je bilo v Sloveniji 14.387 osebnih avtomobilov, 20 let pozneje pa že 359.351.
Pomoč na cesti
Vse več avtomobilov na cestah je pomenilo tudi vse več okvar. Oktobra leta 1959 je AMZS začela izvajati pomoč na cestah: sprva z motocikli, pozneje z avtomobili, ki so se vozili po glavnih cestah, izgradnja tehničnih baz po različnih slovenskih mestih – prva je bila zgrajena v Trebnjem leta 1967 – pa je omogočila pomoč na klic.Kranjski avtomobilni klub je leta 1911 pomagal organizirati prvo avtomobilsko dirko na slovenskih tleh – avstrijsko alpsko tekmo čez prelaz Ljubelj.
Januarja leta 1957 je izšla prva številka časopisa Avto-moto, ki je člane pa tudi druge bralce obveščal o dogodkih na področju avtomobilizma, motociklizma in prometa. Časopis se je pozneje preimenoval v Motorevijo, ki zdaj izhaja v že 63. letniku.
Leta 1978 je AMZS dobila javno pooblastilo za izdajanje različnih mednarodnih potovalnih dokumentov. Skoraj sočasno so se jim pridružili bencinski boni, saj je bila prodaja bencina omejena, vožnja pa nekaj časa omejena po sistemu par-nepar: en dan so se lahko vozili le avti s parno končno številko registrske tablice, drugi dan le tisti z liho končno številko. AMZS je ustanovila svoj prometnoinformacijski center, ki je voznike obveščal o stanju na cestah. Informacije je dobival iz različnih virov: doma predvsem od policije, sodeloval pa je tudi s tujimi avtomobilskimi klubi.
Ko se je leta 1991 Slovenija osamosvojila, je tudi AMZS prekinila sodelovanje z Avto-moto zvezo Jugoslavije in se podala na samostojno pot; naslednje leto je postala članica mednarodnih avtomobilističnih organizacij AIT, FIA in FIM.
Danes ima AMZS po Sloveniji strateško razporejenih več kot 20 poslovnih enot, ki zagotavljajo dobro pokritost, dostopnost za člane in odzivnost na klice za pomoč. Vozni park s pogodbenimi partnerji obsega več kot 150 vozil, saj pomoč na cesti ostaja osnovna dejavnost AMZS.