40 let Kozjanskega parka

Kozjanski park, ki obsega velik del Kozjanskega in Obsotelja ob vzhodni meji Slovenije s Hrvaško, je zaradi kulturnega izročila in naravovarstvenih vrednot eno najstarejših in z 206 km2 največjih zavarovanih območij v Sloveniji. Leta 1981 ustanovljen Spominski park Trebče je bil v samostojni Sloveniji leta 1999 z vsebinskimi spremembami preimenovan v regijski park Kozjanski park, katerega upravljavec je v okviru ministrstva za okolje in prostor javni zavod z upravo v trgu Podsreda.

Park se razteza na obeh bregovih reke Bistrice, ki je ustvarila dolino, po kateri je že v srednjem veku vodila pomembna trgovska pot. Ob njej so nastali trgi Podsreda, Kozje in Pilštajn, vsak s svojim gradom in sodnimi pravicami, o katerih pričata še ohranjena sramotilna stebra v Podsredi in Pilštajnu.

Zaradi visoke stopnje biotske pestrosti je bil Kozjanski park uvrščen med najpomembnejša naravovarstvena območja v Sloveniji in Evropi. Od leta 2004 spada večji del parka med evropsko pomembna posebna varstvena območja Natura 2000. Od leta 2010 je kot biosferno območje Kozjansko in Obsotelje tudi član velike Unescove družine v okviru programa Človek in biosfera. Lani so uspešno zaključili projekt Približajmo Unescova biosferna območja prebivalcem.

Vsa ta priznanja pomenijo tudi veliko obveznosti in odgovornosti zaposlenih v parku, ki ga vodi geologinja Mojca Kunst. S sodelavci je ponosna na opravljeno delo: »V štirih desetletjih smo opravili ogromno raziskav, vrednotenj, dokumentiranj in izvedli številne uspešne projekte, ki so pripomogli k ohranjenosti, prepoznavnosti in ugledu zavarovanega območja v Sloveniji in drugje.«

V tem času so ustvarili več dobrih parkovnih praks, kot sta oživljanje in ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov, v katerih skrbijo za 117 tradicionalnih in avtohtonih sort jablan in 57 sort hrušk, kar je izjemnega pomena za ohranjanje genske raznovrstnosti. Že tradicionalni praznik kozjanskega jabolka je »ena najuspešnejših okoljskih zgodb, je simbol ohranjene narave, izročila in prepoznavnosti našega zavarovanega območja«.


Kozjanski sadovnjaki so, kot poudarjajo, »evropsko pomembna varstvena območja – življenjski prostor redkih in ogroženih vrst ptic in nepogrešljiva podoba kozjanske krajine. Da smo na pravi poti, nam dokazujejo poročilo o povečevanju števila ptic v letu 2020 in mnogi novozasajeni visokodebelni travniški sadovnjaki na zavarovanem območju.«

Z uspešno izvedenim prvim projektom Life v Sloveniji so preprečili tudi zaraščanje hribovskih suhih travnikov, ki so prava zakladnica biotske pestrosti. Zelo so ponosni, da so partnerji Life projektov za širjenje zavesti o pomenu pestrosti narave in preprečevanja izginjanja dvoživk. »Leta 2019,« še navajajo, »smo uredili interaktivno pot, ki povezuje trg in grad Podsreda in bogati turistično ponudbo območja. V zadnjih letih se je v naše vodotoke naselil bober, vsako leto pa se k nam vrača živopisni čebelar, ki ga obiskovalci lahko spremljajo v urejenem opazovališču v peskokopu Župjek na Bizeljskem.«


Za ogled so označili in uredili kar nekaj naravnih vrednot. Najstarejša in najpomembnejša med njimi je kraška izvirna zatrepna dolina potoka Gruska s Puščavnikovo jamo, naravni spomenik državnega pomena.
»Trdo in odgovorno smo delali prvih 40 let,« pove direktorica za slovo, »in zagotovo bomo tudi v prihodnje z največjo mero odgovornosti usmerili svoje delo v cilj, da naše zavarovano območje ostane dom tudi za redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste ter prijetno in ustvarjalno okolje za bivanje domačinov.«