Afera Huawei: tresla se je zemlja, rodila se je miš

Ko je ameriški predsednik Donald Trump pred dobrimi tremi meseci podpisal izvršni ukaz, da ameriška podjetja in posamezniki ne smejo več poslovati s tujimi, ki ogrožajo nacionalno varnost ZDA, in ko je ameriško ministrstvo za trgovino pripravilo črno listo, na vrhu katere je bil kitajski telekomunikacijski gigant Huawei, so nekateri napovedovali, da je to začetek konca Huaweijevega vzpona. Težava je bila namreč v tem, da so ameriška podjetja kar tekmovala, katero bo prej napovedalo prekinitev sodelovanja s Huaweijem, ki ga ameriška administracija (ne glede na strankarsko opredelitev) že vrsto let obtožuje (potencialnega) vohunjenja za kitajske oblasti in kraje intelektualne lastnine. In to niti ne toliko v svetu pametne telefonije kot na področju tehnologije za telekomunikacijska omrežja, kjer je Huawei že nekaj let največji na svetu.

In to ni bil hec: med podjetji, ki so odpovedovala sodelovanje, so bili tako proizvajalci čipov in drugih komponent, ki jih Huawei uporablja v svojih pametnih telefonih in računalnikih, kakor tudi veliki Google, ki je Huaweiju odpovedal podporo pri uporabi svojega (sicer odprtokodnega) mobilnega operacijskega sistema android za (nove) telefone. In če Huaweijevi telefoni ne bi imeli androidne podpore oziroma trgovine Google play in dostopa do aplikacij, bi bili v resnici neuporabni. Huawei sicer tudi sam proizvaja čipe, ki pa uporabljajo procesorsko arhitekturo britansko-ameriškega ARM, ki je prav tako napovedal prekinitev sodelovanja s kitajskim gigantom.

Odlog po odlogu

A nato je ameriško ministrstvo za trgovino hitro razglasilo 90-dnevni moratorij na izvajanje predsedniškega ukaza, s čimer je Huaweiju omogočilo nadaljevanje normalnega poslovanja z ameriškimi podjetji. Tedaj s(m)o se vsi spraševali, kaj se bo zgodilo 19. avgusta, ko se bo končal moratorij. Ali bo Huawei prisiljen odpovedati globalno predstavitev novega paradnega konja iz serije telefonov mate? Ali bo na telefone začel nalagati lasten operacijski sistem, ki ga razvija že vrsto let? Ali bo to pomenilo povračilne ukrepe kitajske vlade, ki bodo domačim podjetjem prepovedale sodelovati z ZDA? Ali se bo svetovna ekonomija, ki se močno opira na (cenejšo) proizvodnjo na Kitajskem, zlomila? Ali nas čaka še hujša trgovinska vojna? Morda celo oborožen spopad?

No, že iz naslova se razbere, kaj se je zgodilo: nič pretresljivega. ZDA so razglasile še en 90-dnevni odlog (do 19. novembra). Kakor je medijem pojasnil minister za trgovino Wilbur Ross, so se za podaljšanje odločili, da bi ameriškemu podeželju dali več časa, da zamenja opremo za telekomunikacijska omrežja.

Predsednik Trump je nedavno ponovil, da ne želi poslovati s Huaweijem, ki pomeni varnostno grožnjo za ZDA. "Ne bomo poslovali s Huaweijem," je na začetku avgusta zatrdil novinarjem na tiskovni konferenci pred Belo hišo. "To ne pomeni, da se ne bomo dogovorili o nečem, če in ko sklenemo trgovinski sporazum, a s Huaweijem ne bomo poslovali."

Morda je pozabil, da je na vrhu G20 v japonski Osaki pred manj kot dvema mesecema dejal, da lahko ameriška podjetja še naprej poslujejo s Huaweijem. Kakor so tedaj navajali mediji, je dejal: "Huaweiju prodajamo in bomo prodajali ogromno količino izdelkov in rekel sem, da je to v redu, da bomo to počeli še naprej." Človek res ne ve, kaj naj si misli.