Anonimno brskanje po spletu ni zares anonimno
Anonimno brskanje (angl. incognito mode) je nastavitev v našem spletnem brskalniku, ki ne shranjuje zgodovine našega brskanja po spletu. A to še ne pomeni, da smo popolnoma anonimni. Spletni brskalniki, s katerimi dostopamo do interneta, kot so Googlov chrome, Microsoftov edge, Mozillin firefox ali Applov safari, vestno beležijo, kaj smo počeli na spletu in katere strani smo obiskali, kar si lahko vedno ogledamo v zavihku zgodovina in znova obiščemo tiste strani, ki so nas zanimale.
Večina brskalnikov ima možnost anonimnega brskanja, s katerim začasno onesposobimo shranjevanje zgodovine našega početja na spletu – vsaj v primeru, da drugi, ki uporabljajo isto napravo, ne bodo videli naše dejavnosti. Googlov chrome, ki je še vedno najbolj uporabljan spletni brskalnik, v tem primeru ne shrani zgodovine brskanja, piškotkov in podatkov spletnih mest ter podatkov, vnesenih v obrazce. Hkrati pa nam že v uvodnem oknu pojasni, da je naša dejavnost morda še vedno vidna spletnim mestom, ki jih obiščemo, delodajalcu ali šoli in ponudniku internetnih storitev.
Najelegantnejša rešitev je uporaba navideznega zasebnega omrežja (VPN).
Anonimnost le na napravi
Brskanje v anonimnem načinu tako dejansko le pomeni, da nekdo, ki uporablja isti računalnik, telefon ali tablico, ne bo videl, kaj smo počeli, saj se zgodovina ne bo beležila. Enak učinek bi dosegli v običajnem načinu, če bi za seboj počistili zgodovino brskanja.
To pa ne pomeni, da spletne strani, ki jih obiščemo, ne bodo zabeležile našega obiska. Prav tako se bo naš obisk shranil na spletnih straneh, ki zahtevajo vpis z uporabniškim imenom in geslom, kot sta instagram ali facebook. Tudi spletni iskalniki bodo beležili, kaj smo si ogledovali, razen če jim izrecno ne zapovemo, naj tega ne počno. Če smo na službenem ali šolskem omrežju, bodo naši informatiki lahko prav tako pogledali, kaj smo počeli na internetu. In seveda si bo naše dejavnosti lahko ogledal tudi ponudnik spletnih storitev, kar zna biti potencialno neprijetno, če smo kdaj s kakšnega torrenta potegnili kak film, ki ga kajpak nismo plačali.
Res zasebno brskanje
Kako lahko torej zares anonimno brskamo po spletu? Najelegantnejša in popolnoma legalna rešitev je uporaba navideznega zasebnega omrežja (angl. virtual private network oziroma VPN), ki zakrije naš IP-naslov, tako da spletne strani, ki jih obiščemo, ne vedo, kdo smo v resnici in od kod dostopamo do njih. VPN-programi hkrati tudi zakodirajo podatke, ki jih pošiljamo in sprejemamo prek spleta, kar pomeni, da so neberljivi za nekoga, ki nima ustreznega dekodirnega ključa.
Tudi v anonimnem načinu se podatki lahko shranjujejo.
Ponudniki VPN-storitev, ki dajo nekaj nase, poleg tega tudi ne beležijo naše dejavnosti na spletu, kar pomeni, da jih nihče ne more prisiliti, da mu posredujejo spletne arhive. Edina »slabost« VPN-aplikacij oziroma ponudnikov je ta, da so tisti res dobri, varni in anonimno plačljivi. A tudi to ni kakšen blazen strošek, saj imajo vsi različne sezonske akcije, kjer si lahko za nekaj deset evrov zakupimo tudi po več let varnega in zasebnega brskanja po spletu, uporabljamo pa jih lahko na različnih napravah, od telefona prek tablice do osebnega računalnika. Za zaščito pred virusi in trojanci pa itak skrbi protivirusno programje, brez katerega preprosto ne moremo živeti.
