Aprilska muhavost: odpirajo se cvetovi alergenih dreves
Značilnost vremenske izkaznice aprila je bila že v preteklosti velika spremenljivost. Tudi letos je tako.
Po suši so padavine ter toplo vreme v zadnjih dneh vzpodbudili fenološki razvoj rastlin v večjem delu države. Na vrtovih in v nasadih je zacvetelo zgodnje sadno drevje, ki je trenutno v različnih fenoloških fazah, kar je odvisno tudi od lege, tal, kondicije rastlin in sortimenta.
Najbolj zgodnje sadne vrste, denimo marelice, so ponekod že odcvetele, breskve in nektarine so večinoma v fazi cvetenja, slive prehajajo v stadij balončka ali pa so v začetni fazi cvetenja. Češnje so v fenološki fazi od socvetja v balonskem stadiju do polnega cvetenja, jablane in hruške pa so v različnih fazah razvoja socvetij.
V zadnjih dneh smo trepetali pred ohladitvijo do kritičnih temperatur za pozebo. Po ohladitvi pretekli vikend, ki so jo spremljali veter, ponekod sneg in sodra, so sledili trije zaporedni dnevi z jutranjo temperaturo po nižinah okoli ali malo pod 0 °C. V severozahodnem delu Slovenije in na Koroškem so na ponedeljkovo jutro temperature zraka padle na od –3 do –4°C, tudi drugod po Sloveniji so se vrtele okrog ledišča. Precej bolj mrzlo je bilo v alpskih dolinah in v mraziščih Notranjske, kjer se je ohladilo tudi pod –5 °C.
V noči na velikonočno soboto se bo občutno ohladilo, zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem burja. Tudi v nadaljevanju velikonočnih praznikov se bo nadaljevalo sveže in vetrovno vreme. Čez dan bodo nastajale spremenljiva kopasta oblačnost in manjše plohe. Zjutraj bo nevarnost slane, čez dan bo temperatura le malo nad 10 °C.
V zraku pelod gabra in breze
Narava se je ob vlagi in toplih popoldnevih odela v zeleno. Po fenološkem koledarju smo v obdobju zgodnje pomladi, ko zacvetijo veliki jesen, španski bezeg, črni trn, se olistajo breza, španski bezeg, črni trn ter divji kostanj. Odpirajo se tudi cvetovi alergenih rastlin. V nižinah poteka glavna sezona cvetnega prahu breze in njej sorodnega gabra.
Na vrtovih in v nasadih je zacvetelo zgodnje sadno drevje.
Breza je zelo alergeno listopadno drevo, ki raste po vsej Sloveniji. Cveti skoraj hkrati z olistanjem. Moški cvetovi so združeni v mačice, razvijejo se že poleti in prezimijo, ženska socvetja pa se pojavijo spomladi. Oprašuje se z vetrom. Cvetni prah se v zraku začne pojavljati v sredini marca, vrhunec sezone je aprila.
V Sloveniji sta v gozdovih razširjena tudi navadni gaber in črni gaber, v Istri in na Krasu pa kraški gaber. Navadni gaber cveti aprila in maja. Dobro prenaša senco, je pionirska vrsta in pomaga k obnovi različno prizadetih površin, kjer izboljšuje kakovost tal. V zraku je tudi cvetni prah oljke, topola, različnih vrst vrb, javorja, cipresovk in tisovk.
Regrat tako in drugače
Na ozelenelih travnikih se k nebu obračajo rumeni cvetovi regrata, marsikdo pa nabira mlade listne rozete za okusno solato. Zgodaj spomladi regrat požene pritlične, podolgovate in močno nazobčane liste. Iz osrednje listne rozete zraste eno ali več pokončnih votlih stebel, ki imajo v sebi bel mleček. Steblo nosi cvetni košek, sestavljen iz rumenih jezičastih cvetov. V Sloveniji uspeva več vrst regrata, ki cvetijo od rane pomladi pa vse do pozne jeseni.
Slana malega travna je bolj nevarna kot poleti toča in suša soparna.
Navadni regrat zacveti prvi, običajno v drugi polovici aprila ali v začetku maja. Ob toplejših pomladih ga ponekod lahko opazimo že konec marca. Še bolj zgoden je v Primorju, kjer zacveti že pred 20. marcem, najkasneje, po prvem maju, pa zacveti v hribovitih predelih. Uspeva povsod, na obdelanih ali neobdelanih tleh ter travnikih. Regrat ima zdravilen in blagodejen učinek na telo, cenjen je tudi v kuhinji. V osrednji Sloveniji se letos cvetovi pojavljajo ob dokaj običajnem času.
