VRT
Avgusta še sejemo stročji fižol
Za jesensko bero se bolje obnese nizki fižol; stroke pobiramo sproti ter tako spodbujamo cvetenje in tvorbo novih strokov ter povečamo pridelek.
Odpri galerijo
Obirali ga bomo še to jesen. FOTO: Mathia Coco/Getty Images
Poleti uživamo v sveže nabranem stročjem fižolu, bodisi z domačega vrta bodisi s tržnice, da bi ga jedli še jeseni, pa ga lahko sejemo še avgusta. Res je, da glavno setev opravimo na pomlad, aprila in maja, ko se zemlja ogreje na vsaj 15 stopinj, a setev lahko ponovimo še avgusta. Zlasti letos, ko se marsikdo pritožuje, da prvi posevki niso dali dobrega pridelka, lahko poskusimo v drugo. Za avgustovsko setev izberemo sorte nizkega fižola, na primer zelo rodno sorto capitano.
Vzgajamo ga tako za stročje kot za zrnje, sejemo pa ga neposredno na prosto. Da bo seme prej vzklilo, ga za nekaj ur, vendar ne več kot dvanajst, namočimo v vodo, še bolje v topel kamilični čaj. Za vzgojo je precej nezahteven, zraste do pol metra v višino, poskrbimo, da bo imel dovolj vlage, redno ga okopavamo in osipavamo, dobro mu dene, če ga zagrnemo z zastirko.
Fižol je metuljnica, za katere vemo, da so zelo koristne za zemljo, saj jo oskrbujejo z dušikom. Ta ostane v tleh na razpolago rastlinam, tudi tistim, ki jih sadimo za fižolom. Ne potrebuje svoje grede, lahko ga sejemo v mešanih posevkih. Sejemo ga v vrste, ki so oddaljene od 30 do 40 centimetrov, v vrsti pa naj bodo rastline kakih 15 centimetrov narazen. Dobro se razume z večino zelenjadnic, za sosede pa ima rad zelje, ohrovt, brokoli, cvetačo in druge kapusnice.
Za družbo mu ne pozabimo saditi šetraja, ki mu bo odganjal listne uši, med tistimi, ki mu ne bodo v korist, pa so grah in druge stročnice, čebula, por ter paprika. Nizki fižol je občutljiv za napade uši zlasti v začetku vegetacije, zato bodimo pozorni, da bomo pravočasno ukrepali. Ne potrebuje opore za rast, vendar ne bo narobe, če ob vrsto napnemo vrvico, na katero se bo oprl, saj se tako stroki ne bodo valjali po tleh, kar lahko prinese tudi bolezen.
Ko začne zoreti, stročje pobiramo sproti. Tako spodbujamo cvetenje in tvorbo novih strokov ter precej povečamo pridelek. Zgodnje sorte vzgajamo za stročje, pozne za zrna. V tem primeru pustimo stroke na rastlini, dokler se ne začnejo odpirati. Takrat jih poberemo in zluščimo. Ko poberemo zadnji pridelek, rastlin ne pulimo iz gredic, korenine naj ostanejo v tleh, le porežemo jih in uporabimo za zastirko drugih rastlin, najbolje plodovk ali kapusnic.
V tem obdobju sejemo nizkega. FOTO: Marina07/Getty Images
Vzgajamo ga tako za stročje kot za zrnje, sejemo pa ga neposredno na prosto. Da bo seme prej vzklilo, ga za nekaj ur, vendar ne več kot dvanajst, namočimo v vodo, še bolje v topel kamilični čaj. Za vzgojo je precej nezahteven, zraste do pol metra v višino, poskrbimo, da bo imel dovolj vlage, redno ga okopavamo in osipavamo, dobro mu dene, če ga zagrnemo z zastirko.
Fižol je metuljnica, za katere vemo, da so zelo koristne za zemljo, saj jo oskrbujejo z dušikom. Ta ostane v tleh na razpolago rastlinam, tudi tistim, ki jih sadimo za fižolom. Ne potrebuje svoje grede, lahko ga sejemo v mešanih posevkih. Sejemo ga v vrste, ki so oddaljene od 30 do 40 centimetrov, v vrsti pa naj bodo rastline kakih 15 centimetrov narazen. Dobro se razume z večino zelenjadnic, za sosede pa ima rad zelje, ohrovt, brokoli, cvetačo in druge kapusnice.
Za družbo mu ne pozabimo saditi šetraja, ki mu bo odganjal listne uši, med tistimi, ki mu ne bodo v korist, pa so grah in druge stročnice, čebula, por ter paprika. Nizki fižol je občutljiv za napade uši zlasti v začetku vegetacije, zato bodimo pozorni, da bomo pravočasno ukrepali. Ne potrebuje opore za rast, vendar ne bo narobe, če ob vrsto napnemo vrvico, na katero se bo oprl, saj se tako stroki ne bodo valjali po tleh, kar lahko prinese tudi bolezen.
Ko poberemo vse stroke, rastlin ne izruvamo, temveč le pokosimo.
Ko začne zoreti, stročje pobiramo sproti. Tako spodbujamo cvetenje in tvorbo novih strokov ter precej povečamo pridelek. Zgodnje sorte vzgajamo za stročje, pozne za zrna. V tem primeru pustimo stroke na rastlini, dokler se ne začnejo odpirati. Takrat jih poberemo in zluščimo. Ko poberemo zadnji pridelek, rastlin ne pulimo iz gredic, korenine naj ostanejo v tleh, le porežemo jih in uporabimo za zastirko drugih rastlin, najbolje plodovk ali kapusnic.
