Avgustovska gredica za okusno špinačo

Avgusta se že sprazni nekaj gredic, s katerih smo pobrali pridelek, zato imamo priložnost, da jih zasejemo z novimi vrtninami. Med obvezne avgustovske setve spada špinača, ki je v prehrani zelo cenjena in se pogosto znajde na naših mizah v vseh letnih časih. Pobiramo jo lahko večji del leta, če jo sejemo večkrat. Spomladansko setev bomo uživali poleti, avgustovsko jeseni, za pomladni pridelek pa jo sejemo septembra in oktobra. Lepo bo prezimila na vrtu in spomladi zgodaj odgnala. Če jo že od pomladi sejemo v dvotedenskih razmikih, bomo imeli vse leto sveže mlade liste, ki so najbolj okusni. Le pri poletnih setvah se rado zgodi, da bo zaradi visokih temperatur ušla v cvet.

Sejemo jo lahko neposredno na prosto, lahko pa jo vzgajamo iz sadik. Poiščemo ji sončno gredo, ki v sezoni ni bila pognojena s hlevskim gnojem. Dovolj bo, če jo obogatimo s kompostom, nikakor pa ji ne dodajamo dušičnih gnojil, saj dušik povzroči, da se v špinači poveča vsebnost škodljivih nitritov. Sejemo jo običajno v vrstah, ki naj bodo narazen približno dvajset centimetrov, v vrstici pa nekoliko bližje skupaj. Mlade sadike redčimo na sedem centimetrov. Pri kolobarju dosledno upoštevajmo, da je ne sejemo za rdečo peso in blitvo, ti sta tudi sicer slabi sosedi. Za dobre veljajo paradižnik in visoki fižol, ki poleti špinači služita za senco, pa kapusnice, krompir, bob, čebula, jagode in sladka koruza, med zelišči bazilika in zelena. Špinača kali približno dva tedna in v tem času poskrbimo, da bo zemlja vlažna, pozneje se potreba po zalivanju zmanjša. Za špinačo, ki oblikuje temno zelene rozete, je značilno, da naredi bujno listno maso, zato jo nekateri sejejo tudi za zeleno gnojenje. Ima to lepo lastnost, da se nenehno obrašča, kakor jo sproti režemo, lahko le zunanje liste, lahko celotne rozete. Porabimo jo sproti, najbolje še isti dan, ko smo jo porezali, saj se začno nitrati, ki jih vsebuje, hitro spreminjati v škodljive nitrite. Presežke pridelka spravimo za ozimnico, najbolje v zamrzovalnik. Očiščeno in oprano špinačo narežemo ter nekaj minut vremo v veliki količini vode. Potem res dobro odcedimo in ohladimo. Spravimo v čim bolj nepredušno zaprte vrečke in v zamrzovalnik.


Za bolezni ni pretirano občutljiva, napadejo jo lahko plesni in viroze, med škodljivci naj omenimo miši in uši, slednje se pojavijo predvsem takrat, če špinača raste v preveč pognojenih tleh.