Avte kradejo, mar ne?

Kraje vozil so še naprej del našega vsakdanjika, čeprav število z leti upada. Na vrhu so vedno ene in iste znamke, prav tako večino ukradenih uporabijo za rezervne dele. Kakor je povedal naš sogovornik Dejan Garbajs, vodja sektorja za splošno kriminaliteto v upravi kriminalistične policije, med ukradenimi avtomobili v Sloveniji prednjačita znamki Renault in Volkswagen. Do leta 2017 sta se izmenjavali na vrhu, bilo jih je med 150 in 180 na leto, odtlej pa le še 90 renaultov in 46 volkswagnov.

Pri BMW je bil leta 2012 opazen precejšen porast tatvin, tako v Evropi kot pri nas, zato so bili modeli v posameznih segmentih celo v samem vrhu ukradenih vozil. Po letu 2015 pa so tatvine beemvejev spet upadle: leta 2014 je bilo ukradenih 108, lani pa samo 15. Najbolj izstopata modela renault clio in volkswagen golf, pojasnjuje Garbajs. Lani je bilo 43 ukradenih cliov, 20 golfov, po 13 meganov in meganov karavan. Največ tatvin teh modelov je preprosto zato, ker jih je največ na naših cestah.
 

Metode kraje

Od leta 1998 morajo imeti vsa vozila serijsko blokado motorja. Klasičnih tatvin z razbijanjem stekla in stikanja žic zato danes ni več. Storilci morajo vozilo odpreti z mehanskimi in elektronskimi pripomočki, elektronsko blokado motorja pa prav tako obidejo z elektronskimi pripomočki, pojasnjuje Dejan Garbajs. Serijski varovalni sistemi se z leti izboljšujejo, zato so tatvine vedno težje, a tudi storilci se prilagajajo in uporabljajo vse boljše pripomočke za odklepanje in zagon. Avtomobil zaženejo tako, da elektronske pripomočke priklopijo na elektroniko v vozilu, s čimer izklopijo blokado motorja.

Lahko storilci zlorabijo tudi brezstične ključe? Če ključ ni dovolj blizu, se avtomobil ne odklene, toda storilci so razvili pripomoček, da podaljšajo doseg pametnega ključa. Signal ključa poiščejo v jakni ali torbici v kavarni ali za vhodnimi vrati in ga z elektronsko napravo ojačajo in prenesejo do vozila, ki je oddaljeno 20 ali 30 metrov. Tatvina je precej enostavna, vendar je oprema za tovrstne tatvine precej draga. »Tak način kraj smo pred leti opazili tudi v Sloveniji,« doda Garbajs, »šlo je za skupino iz Poljske, a smo jo hitro odkrili in onemogočili. Pozneje takšnih tatvin nismo več zaznali.«
 

Organizirani kriminal

Sama kraja je le del organizirane trgovine z ukradenimi vozili in deli, poudarja Garbajs. »Pri nas opažamo manjšo skupino storilcev, ki se načrtno lotevajo določenih vozil, nato pa jih razstavijo na dele in uporabijo za popravilo razbitih ali pokvarjenih. Večjih skupin storilcev pa nimamo ne doma ne v soseščini. A vse se lahko hitro spremeni, saj smo tranzitna država.«

Večino ukradenih razstavijo na dele in večina teh delov ostane v Sloveniji. Imeli smo nekaj skupin iz Srbije, ki so po dve do deset vozil spravile v Srbijo, vendar smo tudi od tam prejeli informacijo, da so jih potem razstavili na dele. S predelavo in spremembo identitete imajo storilci precej dela in stroškov, zato vozilo, ki je vredno okoli dvajset tisoč evrov, ne prinese dovolj dobička, da bi se storilcu obrestovalo vračati avtomobil v cestni promet z novimi dokumenti, ponarejeno številko šasije in drugimi oznakami. Precej bolj se jim obrestuje, če vozila srednjega cenovnega razreda prodajo naprej po delih.


Med pandemijo koronavirusa se število kraj ni bistveno spremenilo, podrobna analiza pa razkrije, da so narasle predvsem kraje koles z motorjem, kraje avtomobilov pa so bile v rahlem upadanju. Kolesa z motorjem so zaščitena s ključavnico na krmilu, lahko imajo elektronsko blokado motorja, lahko ga tudi zaklenemo s kakšnim drugim pripomočkom, toda načeloma so vseeno manj varovana. Večkrat jih imajo lastniki kar v skupinskih kolesarnicah, zato so podobno ogrožena kot kolesa. Storilci jih enostavno naložijo v kombi ali na tovorno vozilo, z odstranjevanjem varoval pa se ukvarjajo pozneje. Lastnike pozivamo, naj bolje skrbijo za varnost svoje lastnine.
 

Kako zavarujemo avtomobile?

Avtomobil je treba puščati na urejenih zemljiščih, po možnosti v garaži, na parkiriščih pa najbolje tam, kjer je osvetljeno. Treba ga je zaklepati, še posebno moramo biti pozorni pri daljinskem zaklepanju, kajti storilci lahko z elektronsko opremo zmotijo signal. Nam se tako zdi, da smo avtomobil zaklenili, a ga v resnici nismo. Če torej preverimo in ga še enkrat zaklenemo, potem zaklenjenega avtomobila storilci z isto opremo ne morejo več odkleniti. Vozilo je treba zakleniti tudi, če ga imamo v zaklenjeni garaži, v njem pa ne smemo puščati dokumentov avtomobila, sicer olajšamo nadaljnjo prodajo. Vgradimo lahko tudi dodatno varnostno opremo, s čimer še otežimo krajo.


Če imamo daljinski ključ, ga ne puščamo v omarici pri vhodnih vratih. Za njegovo shranjevanje so najboljše škatlice, ki preprečijo elektromagnetno valovanje, tako da storilci tega ne morejo podaljšati. Ključ naj bo tudi sicer skrbno pospravljen. Poznamo namreč primere vlomov v stanovanja in hiše, ko storilci iščejo samo avtomobilske ključe. In če avtomobil dalj časa stoji pred hišo in nas ni doma, je priporočljivo, da občasno nanj pogleda sosed, sklene Dejan Garbajs.