Avto, ki je poskočen, a žejen
Prav tako priključnim hibridom. Volvo je že pred časom napovedal, da bo do leta 2030 izdeloval samo električne avtomobile, za vmesni čas pa je kupcem ponudil tudi priključne hibride. Teoretično so ti, se pravi avtomobili, ki imajo glavni bencinski motor in pomožni elektromotor, ki se napaja prek električnega priključka, med vožnjo pa z rekuperacijo energije pri zaviranju, idealen kompromis, a v praksi so stvari malo drugačne.
Ne ravno nizka poraba
Kakor opozarjajo okoljevarstvene organizacije, znajo biti tovarniški podatki o porabi malce varljivi. Pri Volvu pravijo, da hibridni XC60 po ciklu merjenja porabe in izpustov WLTP pokuri le od 2,2 do 2,9 litra bencina na sto kilometrov. Tem cifram se zlepa nisem mogel približati. Moram pa dodati, da sem imel še dodaten problem: testni avto je nekje »izgubil« polnilni kabel za domačo vtičnico, tako da ga nisem mogel polniti doma, kjer bi za polno baterijo potreboval pet ur. Imel sem le kabel za javne polnilnice, ki niso ravno super hitre – potrebuješ tri ure. In polnilnic v Sloveniji še vedno ni na pretek.
Poraba se je na testu gibala med osmimi in desetimi litri, kar ni malo, pa nisem neki športni voznik, pri čemer sem v mestu skoraj vedno, ko sem parkiral, poiskal polnilno postajo. Res pa je, da gre za precej masiven avto, ki prazen tehta več kot dve toni. Pri manjšem XC40 T5 rechargeu se je mešana poraba ustavila pri 7,6 litra na 100 km.
Premajhen doseg
Seveda so stvari precej drugačne, če bi se s polno baterijo vozil v hibridnem na kratkih relacijah, kjer bi lahko večinoma uporabljal električni pogon. Ta poraba bi bila res ničelna: a le za kakšnih 30 kilometrov. Volvo na spletni strani govori o dosegu do 54 km, a si res ne znam predstavljati, kako to dosežejo.
km/h je elektronsko omejena najvišja hitrost.
So pa k višji porabi prispevale tudi visoke temperature. Uporabnost priključnega hibrida oziroma električnega pogona se pokaže v mestu, ko veliko speljuješ in se ustavljaš, a kaj ko tale XC60 nima ravno mestnih mer. No, če bi živel v mestu, bi znal biti doseg okoli 30 km čisto v redu. Mimogrede, avto je bil opremljen z vsemi mogočimi asistenčnimi sistemi in moram reči, da je bilo zanimivo preizkusiti, kako se obnese t. i. polsamodejna vožnja.
Konjenica pod havbo
A da ne bo kdo mislil, da avto ni dober. Še več, odličen je. Dvolitrski štirivaljni turbobencinar razvije 253 konjskih moči, k čemur je treba prišteti še 87 KM elektromotorja, kar skupaj prinese zelo lepih 340 konjičev. Da o skupnem navoru niti ne govorimo. Tudi osemstopenjski samodejni menjalnik se odlično obnese.
Motor: štirivaljni turbobencinski, priključni hibrid
Gibna prostornina: 1969 cm3
Sistemska moč: 186 kW (253 KM) + 65 kW (87 KM)
Največji navor: 590 Nm
Pogon: štirikolesni, 8-stopenjski samodejni menjalnik
Masa praznega vozila: 2161 kg
Mere (D/Š/V): 4688/2117/1653 mm
Medosna razdalja: 2865 mm
Prostornina prtljažnika: 468 l
Posoda za gorivo: 70 l
Kapaciteta baterije: 11,6 kWh
Najvišja hitrost: 180 km/h (elektronsko omejena)
Pospešek do 100 km/h: 5,9 s
Poraba goriva: 2,3–2,9 l/100 km
Izpust CO2: 53–66 g/km
Uradni zastopnik: VCAG, d. o. o.
Maloprodajna cena: 55.990 evrov (testni 70.797 evrov)
Euro NCAP: *****
Na voljo imamo pet načinov vožnje, pri čemer je najuporabnejši t. i. hibridni, pri katerem je poudarek na elektriki, ko pa odločneje pritisnemo na plin, se zavrtijo še bati. Tista oznaka AWD pa pomeni, da ima avto štirikolesni pogon in »terenski« način vožnje. Tudi lega na cesti je odlična za veliko in težko vozilo, saj podvozje poskrbi, da se avto ne nagiba preveč. A vseeno je treba vzeti v zakup, da je to suv in ne nizki športni avto.
Hude cene
Priključni hibridi niso ravno poceni, pa tudi ponudba je trenutno še bolj tako-tako. Večinoma so v domeni proizvajalcev premijskih vozil, in Volvo ni nikakršna izjema. Po aktualni ponudbi akcijski model recharge inscription expression stane »le« 55.990 evrov, a kaj ko z dodatki preseže ceno 70 tisočakov. In kar je še dodaten udarec: priključni hibridi pri nas niso deležni državne eko subvencije.