Bele cvetoče preproge: proti nebu so pognali zvončki
Končno je padavine prineslo tudi v Slovenijo, kar je v večini regij izboljšalo že precej sušne razmere. Slovenija ni dobila obilnejše pošiljke dežja ali snega v nižinah od začetka januarja, 15. februarja pa nas je prešel genovski ciklon.
V večjem delu Slovenije je padlo od 10 do 20 mm dežja, v zahodni in južni Sloveniji od 30 do 50 mm. Da ne bi pozabili, da smo še v meteorološki zimi, je gorate predele zasnežilo: v Julijskih Alpah je zapadlo od 20 do 50 cm snega, na območju Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp od 10 do 30 cm, do 10 cm nove snežne odeje so namerili na vrhu Pohorja. Nižji hribi so ostali nepobeljeni. V višjih legah in po nižinah vzhodne Slovenije je pihal okrepljen jugozahodnik. Še en val padavin je prineslo pretekli vikend. Suhe struge so ob dežju večinoma dosegle srednje pretoke, po podatkih sušomera so posamezne reke v severovzhodni in osrednji Sloveniji celo izdatneje narasle.
Vodne razmere so se izboljšale tudi v kraških vodonosnikih bovške, obalne, notranjske in kočevske regije, kjer je bil hitrejši odtok padavin. V višjih legah je spet snežilo, kar bo odložilo proces obnavljanja podzemne vode predvsem v vodonosnikih Alpskega krasa na kasnejše obdobje.
Dudley, Eunice, Franklin
Pretekli teden so se nad severno Evropo razvila neurja z zelo močnim vetrom. Poglobljeno ciklonsko območje je prineslo najprej nevihto Dudley, sprva Britanskemu otočju, nato pa z vzdevkom Ylenia tudi Nemčiji, Nizozemski, Poljski in Slovaški.
Nad severnim Atlantikom se je nato poglobil nov ciklon, ki je imel podobno pot kot Dudley, poimenovali so ga Eunice. Zaradi njega so izdali rdeče opozorilo za orkanski veter na Britanskem otočju, na Nizozemskem in v Nemčiji, Belgiji. Divjanje neviht je povzročilo veliko gospodarsko škodo in žal zahtevalo tudi smrtne žrtve. Neurje Eunice primerjajo s hudim neurjem Ciara, ki je februarja 2020 povzročilo opustošenje v obalnih predelih severne Evrope.
Navadni mali zvonček uspeva po vsej Sloveniji
Cikloni povzročajo vremenska stanja, za katera meteorološke službe izdajajo oranžno ali rdeče meteorološko opozorilo, kar je komunikacija o nevarnosti z javnostjo. Po meteorološki nomenklaturi se ciklonu določi ime ob izpolnjenih pogojih: če se izda oranžno ali rdeče opozorilo za veter za vso regijo ali del regije, na katero bo ciklon imel vpliv; če se izda oranžno ali rdeče opozorilo za dež in/ali sneg in je ob tem izdano vsaj rumeno opozorilo za veter, če je časovno okno dogodka vsaj šest ur ali več. Poimenovanje je mogoče znotraj regijskih delovnih skupin. Slovenija spada v centralno mediteransko skupino.
Tokrat je dala ciklonu ime t. i. zahodna skupina meteoroloških služb Irske, Združenega kraljestva in Nizozemske. Vsaka delovna skupina vsako leto vnaprej določi abecedni seznam imen za poimenovanje ciklonov. Sezona poimenovanja ciklonov se začne z začetkom septembra in traja do konca avgusta naslednjega leta. Za nevihte od septembra 2021 do avgusta 2022, ki jih je izbrala omenjena skupina, so bila izbrana imena Arwen, Barra in Corrie, Dudley in Eunice, ki so že prizadele regijo, med preteklim vikendom se je že razvijala nevihta Franklin, neuporabljena so še Gladys, Herman, Faith, Jack, Kim, Logan, Maeve in drugi. Imena izbira tudi splošna javnost.
Mlečni cvet
Zaradi sveže navlaženih tal so se še bolj pogumno proti nebu pognali zvončki (lat. Galanthus nivalis). Ime Galanthus pomeni mlečni cvet. Navadni mali zvonček uspeva po vsej Sloveniji, nekoliko manj pogost je le v alpskem območju. Uspeva tudi v širšem prostoru Evrope, od Pirenejev do Ukrajine. Središče razširjenosti tega rodu so gorski gozdovi in kamniti predeli Anatolije in Kavkaza. Spada med zelo znane in priljubljene zgodnjespomladanske cvetlice.
Sezona poimenovanja ciklonov se začne septembra in traja do konca avgusta naslednjega leta.
V Istri zacveti že okoli novega leta, v preostalih predelih Slovenije pa od februarja do aprila. Dobro uspeva na bolj vlažnih tleh. Je zelnata trajnica s čebulico. Steblo je eno samo, golo ter votlo. Lista sta dva, pokončna, sinje zelena, cvetovi pa posamični na vrhu stebla, kimasti, dolgopecljati in brez vonja. Cvetno odevalo predstavljajo zunanji listi, ki so v celoti beli ali z rahlimi zelenimi lisami. Notranji cvetni listi so krajši in med seboj zrasli. Cvetovi se pogosto strnejo v obsežne cvetoče preproge v gozdovih, gozdnih robovih, logih in na negnojenih travnikih.