JESENSKE RASTLINE
Beli cvetovi ajdovih polj
Vesele so jih čebele, rastlino imajo radi tudi srnjad, zajci in ptiči; še vedno sejemo oljno ogrščico.
Odpri galerijo
V tem času pritegne cvetoča ajda. FOTO: Vvvita/Getty Images
Po precej nemirnem koncu avgusta je prvi teden septembra prinesel prijetno jesensko vreme. Veliko jasnine, v večjem delu tople popoldneve s temperaturami zraka spet čez 25 °C ter suho obdobje, zato so bile razmere ugodne za izvedbo prvih trgatev, na travnikih košenj in tudi vrtovi ter polja so počasi dobili jesensko sliko. V ospredje prihajajo jesenske rastline, med katere zagotovo spada oljna ogrščica.
Sejemo jo v zadnji dekadi avgusta, najpozneje do 15. septembra, potem je setev bolj tvegana, saj rastline dobro prezimijo, če do zime razvijejo rozeto z od 6 do 8 listi. Pri pozni setvi je slabše razvit koreninski sistem, zato se zmanjša možnost prezimitve. Čas setve je odvisen od vremenskih razmer. Oljno ogrščico imenujemo tudi ugodilka v poljedelskem kolobarju, saj izboljšuje strukturo in rodovitnost tal.
V kolobarju se lahko vrne na isto njivo po 3–4 letih, je odličen predposevek za vse poljščine. Sejemo jo vedno na njive, ki se spraznijo do začetka avgusta. Ni je dobro sejati za repo, zeljem, kolerabo. Zelo dobro se dopolnjuje z žiti in stročnicami. Po setvi posevek takoj povaljamo.
Pogledi v zadnjih dneh privabljajo beli cvetovi ajdovih polj. Teh so še posebno vesele čebele, ajdo imajo radi srnjad in zajci, ko zori, je všeč tudi ptičem. Pri nas jo kmetje večinoma sejejo po žetvi glavnega posevka, v drugi polovici julija. Tej rečemo tudi strniščna ajda. Čas setve je odvisen od kraja pa tudi od sorte. V Istri, na Krasu in v Vipavski dolini priporočajo strniščno setev ajde čim prej v juniju po spravilu zgodnjih posevkov in vrtnin.
Če pa jo sejemo kot glavni posevek, to naredimo od začetka do konca maja, ko je primerno toplo za kalitev in ni več nevarnosti slane. V toplejših območjih na Primorskem pa jo lahko sejemo že prej. Čas setve vpliva na višino rastlin in čas dozorevanja. Setev ajde kot glavnega posevka se še posebno priporoča za območja, ki jih pogosto prizadene suša. Ajda ima kratko rastno dobo (70–90 dni), lahko jo sejemo od pomladi pa do sredine julija. Pri setvi je treba upoštevati, da pomanjkanje vlage v obdobju cvetenja zmanjša število oplojenih cvetov. Na Krasu in povsod, kjer je močna poletna suša, jo je treba posejati dovolj zgodaj, da cveti in že delno napolni zrnje do nastopa najhujše vročine in suše.
Ko pospravljamo poletne vrtnine, razmišljamo že o novih rastlinah, ki nam bodo popestrile jedilnik v naslednji sezoni, nekaj pa tudi v zimskem času. Septembra je že čas za setev prezimnih sort solat. Najlepše prezimi solata s petimi listi. Prezimila bo v fazi rozete in v aprilu bo že za konzum. Lahko jo zaščitite s tuneli in vrtnarskimi koprenami. Še vedno lahko presajamo na prosto sadike radiča, ki smo ga sejali v juniju in juliju.
Pri presajanju starejše oz. zunanje liste obtrgamo, da sadika razvije močnejše liste iz srčike. Presajene rastlinice moramo zalivati, zlasti če bo še naprej sušno in toplo, saj s tem preprečimo uhajanje v cvet. Prezimne sorte radiča, kot sta sorti s temno rdečimi in s pisanimi rdeče rumenimi glavicami, so odporne proti pozebi. Zimo bodo rastline preživele na gredah v fazi rozete, in takoj ko se malo otopli, znova odgnale. Motovilec, ki smo ga posejali v začetku avgusta, bomo lahko pobirali še to jesen. Poznejše setve so za spomladansko bero.
Razveseli nas sicer pogled na metuljčke kapusovega belina, malo manj pa na njegove gosenice. Spada med dnevne metulje iz družine belinov. Je bel, le na prednjem robu prvih kril ima trioglato črno pego, na prednjem robu zadnjih kril pa okroglo. Samice so nekoliko večje od samcev, sicer pa čez krila merijo do šest cm. Telo je črno, na glavi so dolge tipalnice. Zdaj je čas novega rodu metuljev, katerih gosenice so nadvse požrešne in lahko povzročijo veliko škode. Največ je povzroči rod, ki se pojavlja od julija do septembra.
Za razvoj škodljivca je ustrezno toplo in bolj suho vreme. Gosenice izjedajo večje ali manjše luknje na zunanjih listih, starejše lahko objedo liste do listnih žil ter se lahko zavrtajo tudi v sredico glav zelja, ohrovta in drugih glavnatih kapusnic. V izognitev poškodbam pridelka tehnologi priporočajo, da posevke redno pregledujemo in v primeru pojava gosenic škropimo z registriranimi pripravki. Izjemoma se v primeru tople jeseni lahko pojavi še tretji rod metuljev.
Sejemo jo v zadnji dekadi avgusta, najpozneje do 15. septembra, potem je setev bolj tvegana, saj rastline dobro prezimijo, če do zime razvijejo rozeto z od 6 do 8 listi. Pri pozni setvi je slabše razvit koreninski sistem, zato se zmanjša možnost prezimitve. Čas setve je odvisen od vremenskih razmer. Oljno ogrščico imenujemo tudi ugodilka v poljedelskem kolobarju, saj izboljšuje strukturo in rodovitnost tal.
Motovilec, ki smo ga posejali v začetku avgusta, bomo lahko pobirali še to jesen. FOTO: Tema_kud/Getty Images
Cvetoča ajda
Pogledi v zadnjih dneh privabljajo beli cvetovi ajdovih polj. Teh so še posebno vesele čebele, ajdo imajo radi srnjad in zajci, ko zori, je všeč tudi ptičem. Pri nas jo kmetje večinoma sejejo po žetvi glavnega posevka, v drugi polovici julija. Tej rečemo tudi strniščna ajda. Čas setve je odvisen od kraja pa tudi od sorte. V Istri, na Krasu in v Vipavski dolini priporočajo strniščno setev ajde čim prej v juniju po spravilu zgodnjih posevkov in vrtnin.
Če pa jo sejemo kot glavni posevek, to naredimo od začetka do konca maja, ko je primerno toplo za kalitev in ni več nevarnosti slane. V toplejših območjih na Primorskem pa jo lahko sejemo že prej. Čas setve vpliva na višino rastlin in čas dozorevanja. Setev ajde kot glavnega posevka se še posebno priporoča za območja, ki jih pogosto prizadene suša. Ajda ima kratko rastno dobo (70–90 dni), lahko jo sejemo od pomladi pa do sredine julija. Pri setvi je treba upoštevati, da pomanjkanje vlage v obdobju cvetenja zmanjša število oplojenih cvetov. Na Krasu in povsod, kjer je močna poletna suša, jo je treba posejati dovolj zgodaj, da cveti in že delno napolni zrnje do nastopa najhujše vročine in suše.
Na vrt z zimsko solato
Ko pospravljamo poletne vrtnine, razmišljamo že o novih rastlinah, ki nam bodo popestrile jedilnik v naslednji sezoni, nekaj pa tudi v zimskem času. Septembra je že čas za setev prezimnih sort solat. Najlepše prezimi solata s petimi listi. Prezimila bo v fazi rozete in v aprilu bo že za konzum. Lahko jo zaščitite s tuneli in vrtnarskimi koprenami. Še vedno lahko presajamo na prosto sadike radiča, ki smo ga sejali v juniju in juliju.
Septembra je čas za setev prezimnih sort solat.
Pri presajanju starejše oz. zunanje liste obtrgamo, da sadika razvije močnejše liste iz srčike. Presajene rastlinice moramo zalivati, zlasti če bo še naprej sušno in toplo, saj s tem preprečimo uhajanje v cvet. Prezimne sorte radiča, kot sta sorti s temno rdečimi in s pisanimi rdeče rumenimi glavicami, so odporne proti pozebi. Zimo bodo rastline preživele na gredah v fazi rozete, in takoj ko se malo otopli, znova odgnale. Motovilec, ki smo ga posejali v začetku avgusta, bomo lahko pobirali še to jesen. Poznejše setve so za spomladansko bero.
Belinček na delu
Razveseli nas sicer pogled na metuljčke kapusovega belina, malo manj pa na njegove gosenice. Spada med dnevne metulje iz družine belinov. Je bel, le na prednjem robu prvih kril ima trioglato črno pego, na prednjem robu zadnjih kril pa okroglo. Samice so nekoliko večje od samcev, sicer pa čez krila merijo do šest cm. Telo je črno, na glavi so dolge tipalnice. Zdaj je čas novega rodu metuljev, katerih gosenice so nadvse požrešne in lahko povzročijo veliko škode. Največ je povzroči rod, ki se pojavlja od julija do septembra.
Oljno ogrščico imenujemo tudi ugodilka v poljedelskem kolobarju, saj izboljšuje strukturo in rodovitnost tal.
Za razvoj škodljivca je ustrezno toplo in bolj suho vreme. Gosenice izjedajo večje ali manjše luknje na zunanjih listih, starejše lahko objedo liste do listnih žil ter se lahko zavrtajo tudi v sredico glav zelja, ohrovta in drugih glavnatih kapusnic. V izognitev poškodbam pridelka tehnologi priporočajo, da posevke redno pregledujemo in v primeru pojava gosenic škropimo z registriranimi pripravki. Izjemoma se v primeru tople jeseni lahko pojavi še tretji rod metuljev.
