Bistra je bila najprej Vesela dolina

Kartuzijanski samostan Bistra ali kartuzija Bistra je bil ustanovljen kot tretja kartuzija na Slovenskem. Leta 1255 jo je ustanovil Bernard Spanheimski s svojim sinom Ulrikom III. Spanheimskim, takratnim koroškim vojvodo. To je bila prva kartuzija na Kranjskem ter poleg Žičke kartuzije ter kartuzij Jurklošter in Pleterje ena izmed štirih na Slovenskem. Sprva se je imenovala Vesela dolina, nato po bližnji Borovnici, šele konec 15. stoletja pa se je pojavilo ime Bistra. Leta 1260 je samostan dobil ustanovno listino, ki jo je izdal Bernardov sin, Ulrik III.



Papež Aleksander IV. je leta 1257 dodelil samostanu dva papeška privilegija, s katerima je zagotovil nemoteno delovanje samostana. Poznejši papeži in posvetni vladarji so samostanu nato primarno potrjevali stare pravice oziroma jim dodeljevali nove ali pa jim dodeljevali še posestva. Eden od pomembnejših privilegijev je bila oprostitev mitnine na življenjske potrebščine. Zaradi tega se je Bistra zelo širila in tako je začela odkupovati tuja posestva, med drugim tudi od Žičke kartuzije. Prva polovica 14. stoletja je vrhunec delovanja samostana. Tako je uspevalo predvsem delovanje samostanske knjižnice, kjer so ustvarjali številne prepise in izvorna dela. V letih 1364 in 1382 sta samostan prizadela dva večja požara, s čimer se je začelo njegovo počasno propadanje. Leta 1670 je zgradbo prizadel močan potres, leta 1773 pa požar, po vsaki katastrofi so poslopje znova pozidali. Konec kartuzije je bil 29. januarja 1782, ko je cesar Jožef II. izdal odlok o razpustitvi samostana.



Premoženje je leta 1826 kupil tovarnar Franz Galle in dal poslopju videz graščine ter odstranil še zadnje sestavine kartuzije. Lastništvo posestva se je po njegovi smrti preneslo na dediče, ti so do leta 1945 živeli v graščini. Po drugi svetovni vojni je bilo posestvo nacionalizirano, od leta 1951 pa so v zgradbi začeli nastajati oddelki Tehniškega muzeja Slovenije (TMS). Namen njegove ustanovitve je bilo evidentiranje, zbiranje, urejanje, hranjenje, varovanje, posredovanje in zaščita tehniške dediščine, povezane z razvojem obrti in industrije na slovenskih tleh. Prve zbirke TMS v Bistri, ki so obravnavale gozdarstvo in lovstvo, so odprle vrata javnosti leta 1953. Danes so na ogled stalne zbirke s področij kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva in elektrotehnike.