Bodika in narcisa sta rastlini decembra (FOTO)
Rastlini, ki simbolizirata december, sta precej različni. Ena je tradicionalno povezana z božičem, medtem ko drugo pri nas pogosteje videvamo spomladi. Prva je bodika, druga pa narcisa. Zakaj si je slednja zaslužila naziv cveta decembra, ni znano, nekateri za to krivijo Kitajce, saj jo uporabljajo ob praznovanju njihovega novega leta.
A to ni konec decembra kot v večini kultur po svetu, naslednje leto bodo na Kitajskem v novo leto denimo vstopili 22. januarja. Drugi so prepričani, da je narcisa cvet zadnjega meseca v letu zaradi njenega simbolnega pomena, predstavlja namreč upanje, srečo in bogastvo, česar si ob novem letu tudi želimo.
Je pa narcisa prav tako simbol nečimrnosti. Ne nazadnje je ime dobila po Narcisu, lepotcu iz grške mitologije, ki ga je odsev njegove podobe na gladini ribnika tako očaral, da ga ni mogel nehati občudovati in na koncu je padel v vodo ter se utopil. Dobra novica je, da so narcise izjemno nezahtevne za gojenje in lahko jih posadimo skorajda kamor koli, na okrasno gredico, na trato, tudi v cvetlične zaboje ali lončke.
Čebulice narcis sadimo do začetka oktobra.
Priporočljivo je le, da jim poiščemo čim bolj sončno lego, lahko tudi polsenčno, ne prija pa jim senca. Nekoliko bolj občutljive so le na začetku, ko čebulice vtaknemo v zemljo, lahko namreč hitro zgnijejo, če jih preveč zalivamo ali če smo jih posadili ravno sredi obdobja močnih padavin. Da bi preživele do pomladi, jim v jamo nasujmo dovolj drenaže, denimo peska, ki bo poskrbel, da bo odvečna voda hitro odtekla. Žal smo letos čas za sajenje narcis že zamudili, običajno čebulice sadimo avgusta in septembra, tudi v začetku oktobra, če ni premoker.
Bodika si je medtem najverjetneje že utrla pot v marsikateri dom, saj je nepogrešljiva pri izdelavi adventnih venčkov in drugega prazničnega okrasja. Tudi zato, ker simbolizira družinsko srečo, v mnogo kulturah pa so jo podarjali kot talisman za zaščito pred zlimi duhovi. Tisti, ki so bili prepričani, da jim želi škodovati kakšno nadnaravno bitje, so si nekoč celo odrezali debelejšo vejo bodike ter jo uporabljali pri hoji namesto palice. Verjeli so namreč, da bodo tako ves čas zaščiteni.
Bodika ima pomemben simbolni pomen tudi v krščanstvu. Ponekod verjamejo, da so bile jagode bodike nekoč bele, rdeče pa jih je obarvala Jezusova kri. Bodičasti listi simbolizirajo krono iz trnja, ki so jo Jezusu pred križanjem posadili na glavo.
Bodika za rast potrebuje precej prostora.
Tudi bodika je, enako kot narcisa, zelo nezahtevna rastlina, ki uspeva v vseh vrstah tal, čeprav bo najlepša in najbolj košata v rahlo kislih. Dobro prenaša nizke temperature, zato je primerna tudi za višja območja s hladnimi zimami in snežno odejo, le zimski veter ji ni najbolj pogodu, zato ji poiščimo zavetrno lego. Preden sadiko posadimo, dobro razmislimo, kam jo bomo umestili, grm namreč v višino zraste tudi do šest metrov. Strokovnjaki opozarjajo, da ni primerna za gospodinjstva z malimi otroki. Njene na pogled izjemno privlačne jagode so namreč zelo strupene, če jih radovedni malček pozoba, pa to lahko privede do bruhanja in driske. Za to je dovolj že manjša količina jagod.
