NOSEČNOST
Bodoči očetje, opustite alkohol
Na otrokov razvoj in zdravje ne vplivajo le materine navade, pomemben je tudi način življenja bodočih očetov.
Odpri galerijo
Med veselim pričakovanjem ni varnega obdobja pitja alkohola.
Za razvoj in zdravje otroka niso pomembne le materine navade, ključen je tudi življenjski slog bodočega očeta, je znova poudarjala zdravstvena stroka ob dnevu fetalnega alkoholnega sindroma, ki smo ga tradicionalno zaznamovali 9. septembra (točneje, ob deveti uri in devet minut na deveti dan v devetem mesecu, prvega so pripravili leta 1999; verjetno ni treba poudarjati, da devetica simbolizira devet mesecev nosečnosti).
Uživanje alkohola med nosečnostjo je znani dejavnik tveganja za motnje v razvoju otroka, tako pred rojstvom kot po njem. Prinese lahko številne negativne posledice, kot so spontani splav, odmrtje ploda, prezgodnji porod ali rojstvo otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj. In čeprav odgovornost glede nezdravih navad pred zanositvijo in med nosečnostjo najraje pripisujemo bodočim materam, najnovejše raziskave opozarjajo, da na zdravje potomcev in celo naslednjih generacij vplivajo tudi očetove odločitve; najvarneje je torej, da se bodoči starši izogibajo pitju alkohola že med načrtovanjem nosečnosti, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
FASD, spekter fetalnih alkoholnih motenj, je skupno ime za različne prirojene telesne, duševne, vedenjske motnje in/ali učne težave, povezane z izpostavljenostjo otroka alkoholu pred rojstvom. Od številnih drugih razvojnih motenj se FASD loči po tem, da ga lahko zanesljivo, stoodstotno preprečimo, saj se lahko vedno izognemo pitju alkohola. FAS, fetalni alkoholni sindrom, je najhujša in najbolj prepoznavna oblika FASD, ki ga zaznamujejo zastoj rasti, značilne poteze obraza in prizadetost osrednjega živčevja. »Alkohol škodljivo vpliva na razvoj otroka že od samega začetka. V nosečnosti ni varnega obdobja za pitje, ni varne alkoholne pijače in ni varne količine alkohola. Mnogi sicer menijo, da je med nosečnostjo dobro spiti kozarec rdečega vina, a je ravno nasprotno, alkohol je tudi toksičen, rakotvoren in dolgoročno povzroča slabokrvnost,« opozarja mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ. In po novih smernicah naj se alkoholu izogibajo tudi bodoči očetje, kajti njihove navade ključno vplivajo tako na zdravje bodoče matere kakor otroka. Verjetnost, da bo nosečnica pila alkohol, je namreč večja, če pije tudi njen partner; pitje je tako bolj razširjeno med tistimi nosečnicami, katerih partnerji pijejo alkohol pogosto ali v večjih količinah. Ženske, katerih partnerji ne uživajo alkohola, pogosteje abstinirajo celo nosečnost.
Kot poudarja stroka, alkohol vpliva na moški reproduktivni sistem s spremembami v semenčicah (npr. manjše število, nepravilna oblika, slabša sposobnost prodiranja v žensko jajčece) in na plodnost, izide nosečnosti (spontani splavi, mrtvorojenost, razvoj zarodka) in zdravje otroka. Očetovo in materino škodljivo pitje alkohola pa vpliva tudi na kakovost življenja otroka po rojstvu: starši, ki škodljivo pijejo alkohol, se manj pogovarjajo z otroki, z njimi manj sodelujejo v skupnih dejavnostih in izražajo več negativnih čustev.
Raziskave vedenjskega sloga odraslih prebivalcev Slovenije kažejo, da je pitje alkoholnih pijač razširjeno med ženskami v rodni dobi. »Ženske, stare od 25 do 34 let, najmanj abstinirajo, hkrati pa so štiri od petih žensk, ki rodijo, stare med 25 in 39 leti.
Raziskava o pivskih navadah na reprezentativnem vzorcu bodočih bioloških staršev v Sloveniji ni bila narejena, je pa anketa med udeleženci šole za bodoče starše 2013. na Gorenjskem pokazala, da je med zadnjo nosečnostjo najmanj 35 odstotkov vprašanih nosečnic najmanj enkrat pilo alkoholne pijače. Večina nosečnic si je alkoholne pijače privoščila sicer le nekajkrat, največ eno standardno pijačo, toda več kot trije odstotki nosečnic so popivali. Verjetno je takih nosečnic še več, zlasti med najbolj ogroženimi skupinami, ki pa ne obiskujejo šole za bodoče starše in v anketi niso bile zajete. Partnerjev o pitju alkohola v tej anketi niso spraševali,« je pojasnila sogovornica z NIJZ. Po oceni slovenskih ginekologov v anketi 2017. skoraj tretjina nosečnic, ki obiskuje njihove ambulante, pred nosečnostjo pije alkoholne pijače. Do zanositve in prvega pregleda v nosečnosti se sicer delež pivk med njimi zmanjša, vendar alkoholne pijače v tem obdobju še vedno pije skoraj desetina nosečnic, ob koncu nosečnosti pa dvajsetina. V obdobju, ko dojijo otroka, po alkoholnih pijačah posega približno ena od osmih žensk, je še pokazala anketa.
Uživanje alkohola med nosečnostjo je znani dejavnik tveganja za motnje v razvoju otroka, tako pred rojstvom kot po njem. Prinese lahko številne negativne posledice, kot so spontani splav, odmrtje ploda, prezgodnji porod ali rojstvo otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj. In čeprav odgovornost glede nezdravih navad pred zanositvijo in med nosečnostjo najraje pripisujemo bodočim materam, najnovejše raziskave opozarjajo, da na zdravje potomcev in celo naslednjih generacij vplivajo tudi očetove odločitve; najvarneje je torej, da se bodoči starši izogibajo pitju alkohola že med načrtovanjem nosečnosti, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Ni varnega pitja
Med pripravami na starševstvo naj se alkoholu odpovesta oba.
Mladi, pozor!
V Sloveniji smo dan fetalnega alkoholnega sindroma prvič zaznamovali leta 2014, od takrat stroka širšo javnost glasneje ozavešča o tveganju, ki ga za zdravje otroka prinaša izpostavljenost alkoholu pred rojstvom. »O tem je treba čim več govoriti in doseči čim več ljudi, zlasti mladih. Ti so bodoči starši. Pomembno je, da imajo te informacije že pred spočetjem. Nosečnost ni vedno načrtovana, zato mnoge ženske, dokler ne vedo, da so noseče, nadaljujejo pitje alkohola kakor pred nosečnostjo. Zato je pomembno, da pari, ki načrtujejo nosečnost, ne pijejo. Pari, ki so spolno aktivni in pijejo alkohol, pa naj uporabljajo ustrezno kontracepcijo in preprečijo nenačrtovano nosečnost,« še svetuje mag. Marjetka Hovnik Keršmanc.
Kot poudarja stroka, alkohol vpliva na moški reproduktivni sistem s spremembami v semenčicah (npr. manjše število, nepravilna oblika, slabša sposobnost prodiranja v žensko jajčece) in na plodnost, izide nosečnosti (spontani splavi, mrtvorojenost, razvoj zarodka) in zdravje otroka. Očetovo in materino škodljivo pitje alkohola pa vpliva tudi na kakovost življenja otroka po rojstvu: starši, ki škodljivo pijejo alkohol, se manj pogovarjajo z otroki, z njimi manj sodelujejo v skupnih dejavnostih in izražajo več negativnih čustev.
Ženske v rodni dobi pogosto pijejo
Prave odločitve za zdravega otroka
Raziskava o pivskih navadah na reprezentativnem vzorcu bodočih bioloških staršev v Sloveniji ni bila narejena, je pa anketa med udeleženci šole za bodoče starše 2013. na Gorenjskem pokazala, da je med zadnjo nosečnostjo najmanj 35 odstotkov vprašanih nosečnic najmanj enkrat pilo alkoholne pijače. Večina nosečnic si je alkoholne pijače privoščila sicer le nekajkrat, največ eno standardno pijačo, toda več kot trije odstotki nosečnic so popivali. Verjetno je takih nosečnic še več, zlasti med najbolj ogroženimi skupinami, ki pa ne obiskujejo šole za bodoče starše in v anketi niso bile zajete. Partnerjev o pitju alkohola v tej anketi niso spraševali,« je pojasnila sogovornica z NIJZ. Po oceni slovenskih ginekologov v anketi 2017. skoraj tretjina nosečnic, ki obiskuje njihove ambulante, pred nosečnostjo pije alkoholne pijače. Do zanositve in prvega pregleda v nosečnosti se sicer delež pivk med njimi zmanjša, vendar alkoholne pijače v tem obdobju še vedno pije skoraj desetina nosečnic, ob koncu nosečnosti pa dvajsetina. V obdobju, ko dojijo otroka, po alkoholnih pijačah posega približno ena od osmih žensk, je še pokazala anketa.
Nevarno tudi pred zanositvijo
