PLESEN

Boj s plesnijo je zahteven in dolgotrajen

Pozimi se plesen najhitreje razvije, saj je v zraku veliko vlage, prostorov pa ne zračimo redno.
Fotografija: Pozimi nekajkrat na dan za pet minut na stežaj odpremo okna.
Odpri galerijo
Pozimi nekajkrat na dan za pet minut na stežaj odpremo okna.

Plesen v stanovanju je tegoba, s katero se spopada čedalje več ljudi. Razlogov za to je več, med najpogostejše spadajo prehitra gradnja, kar pomeni, da zidovi novogradnje nimajo dovolj časa, da bi se posušili, slaba izolacija, mehanske poškodbe zidov, nepravilno zračenje. Svoje naredi tudi vreme, saj je nevarnost za nastanek plesni v stanovanju veliko večja tam, kjer pogosto dežuje ali se večji del leta zadržuje megla. Vlaga se tako zažre v zidove in – če hiša ni dobro izolirana – pronica v notranjost. Ker plesen ni le estetska težava, temveč je tudi zelo škodljiva za zdravje, jo je treba čim prej odpraviti.

Slaba izolacija, prehitra gradnja, mehanske poškodbe fasade in zidov ... Vse to lahko pospeši nastanek plesni.
Slaba izolacija, prehitra gradnja, mehanske poškodbe fasade in zidov ... Vse to lahko pospeši nastanek plesni.

Povsem se vlage ne bomo znebili, saj jo proizvajamo tako rekoč na vsakem koraku: s prhanjem, kuhanjem, celo likanjem na paro ... Poleg tega človek za udobno bivanje potrebuje določeno stopnjo vlage v zraku. Idealno naj bi ta znašala med 40 in 60 odstotki, plesen pa se običajno pojavi, če se vlaga v stanovanju dvigne nad 75 odstotkov ali še prej, če dodamo nižje temperature zraka, saj bo kombinacija povečala izločanje kondenza na zidovih.

Če smo v stanovanju s plesnijo podnajemniki, bo najcenejša, četudi zgolj začasna rešitev nakup električnega razvlaževalnika zraka, za katerega je treba odšteti od slabih 200 evrov naprej. Obstajajo tudi cenejši, ki s pomočjo posebnih tablet ali vložkov vpijajo odvečno vlago, a ti, ko se je v prostoru dlje nabirala vlaga, ne bodo imeli večjega učinka. Stene je treba namreč čim bolj presušiti, kar lahko traja tedne ali celo mesece.
Odstranjevalniki vlage ne bodo dovolj.
Odstranjevalniki vlage ne bodo dovolj.

V vsakem primeru pa je treba, ko na stenah, v omarah, med fugami v kopalnici in drugih delih doma opazimo sive madeže, te najprej odstraniti. V prostoru, kjer smo opazili plesen, obvezno pregledamo vse površine, saj obstaja velika verjetnost, da je še kje, pa je ne vidimo, denimo za omarami, kavči ali pod posteljo. Vdihavanje spor plesni je zelo nevarno, še posebno za otroke in ljudi s kroničnimi boleznimi dihal, tudi povsem zdravi, ki živijo v takšnem okolju, pogosteje zbolijo za bakterijskimi in virusnimi okužbami dihal, svarijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Izpostavljenost plesnim povzroča tudi alergijsko vnetje očesne veznice, krvavitev iz nosu, alergijsko vnetje nosne sluznice in sinusov, kašelj, alergijski atopijski dermatitis, astmo ali poslabšanje astme ter prebavne težave.
 

Najprej jo odstranimo


Najučinkoviteje se plesni lotimo z biocidnimi sredstvi, namenjenimi prav uničevanju zidnih plesni, uporabimo lahko tudi nerazredčeno varekino. V vsakem primeru je treba prostor, kjer se lotevamo odstranjevanja, dobro zapreti, da se spore ne bodo raznesle povsod naokoli, z masko si zaščitimo tudi dihala. Ko površinsko plesen odstranimo, del zidu prepleskamo s posebno barvo, ki vsebuje fungicide, le ti bodo namreč preprečili njeno ponovno rast. Zdaj pride na vrsto razvlaževalnik in v najboljšem primeru bomo imeli nekaj let pred plesnijo mir.

Uporabimo primerne pripomočke. FOTOGRAFIJE: GETTY IMAGES
Uporabimo primerne pripomočke. FOTOGRAFIJE: GETTY IMAGES

Da bi možnost za njen vnovični nastanek še zmanjšali, redno temeljito zračimo prostore, tudi pozimi, ter jih v hladnejših mesecih ogrevamo, tudi tiste, ki jih redkeje uporabljamo. Strokovnjaki ob tem močno odsvetujejo prekinitev ogrevanja, denimo ponoči. Pozimi namreč ravno ponoči temperatura zraka močno pade, stene se veliko hitreje ohladijo in v prostoru z visoko relativno vlažnostjo ne bo trajalo dolgo, da se bodo v kotih pojavili temni madeži. Tudi vsakršno zračenje ni ustrezno. Če so okna večino dneva le delno odprta na zgornji strani, bomo s tem naredili več škode kot koristi, saj odprtina ni dovolj velika, da bi zrak zakrožil, je pa dovolj, da bo v prostor prišlo še več vlage. Okna zato odpremo na stežaj, pozimi bo denimo dovolj, da to storimo nekajkrat na dan za pet minut, pri tem pa pazimo, da ne delamo prepiha, saj se bodo površine tako hitro preveč ohladile.


Lahko se zgodi tudi, da se plesen, ko jo odstranimo, vrne. V tem primeru imamo večjo težavo, zato sanacijo prepustimo strokovnjakom. Morda je počil zid ali se odkrušil del ometa. Dovolj je že mala razpoka na zunanji strani, in vlaga se bo zažrla v steno, še zlasti če stavba ni ustrezno izolirana.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije