Bolni zaradi klime

Vročina nam v letošnjem poletju ne prizanaša, temperature presegajo povprečne poletne vrednosti, mnogi se s težavo prebijajo skozi dan in komaj čakajo večerno ohladitev, če ta sploh pride. Brez klimatskih naprav marsikdo te dni ne zmore, a ključno načelo za varno uporabo je zmernost, poudarjajo strokovnjaki.

S pretiranim hlajenjem lahko dosežemo nasproten učinek, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, zato je pomembno, da poznamo delovanje naprave, se držimo navodil proizvajalca in jo ustrezno vzdržujemo. Pri izbiri naprave upoštevamo velikost bivalnega ali delovnega prostora, zajemanje zraka, vrsto filtrov, morebitni hrup, postavitev varovalne police, ki prepreči izpostavljenost neposrednemu dotoku hladnega zraka, svetujejo na NIJZ. Med najpogostejšimi napakami je ravno pretirano in prehitro hlajenje, kar lahko povzroči splošno slabo počutje, glavobol, srbenje in solzenje oči, suhe oči, zamašen nos, izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, težave s koncentracijo, pa tudi poslabšanje astme ali rinitisa. Možni vzroki so nezadostno prezračevanje, kemijski ali mikrobiološki dejavniki. Tako stanje predstavlja kroničen stres, ki dolgoročno slabi delovanje imunskega sistema. Naštete bolezenske znake imenujemo sindrom bolne zgradbe, pojasnjujejo na NIJZ, največkrat jih navajajo ljudje, ki delajo v stavbah, v katerih temperaturo in vlažnost uravnava izključno klimatska naprava in v katerih ni mogoče odpirati oken. Še veliko slabše je, če klimatske naprave niso ustrezno vzdrževane, saj se tako množijo mikrobi, ki se sproščajo v zrak ter povzročajo okužbe in vnetja pri ljudeh. Pogosto pa še pozabljamo, da s klimatsko napravo, ki ne dovaja svežega zraka v prostor, ne moremo nadomestiti prezračevanja in da moramo za to še vedno skrbeti sami, zgodaj zjutraj in zvečer.

Izognimo se neposrednemu pihanju

Za tegobe, ki jih povzroča klima, so občutljivejši otroci, starejši in bolni, saj slabše prenašajo velike razlike med zunanjo temperaturo in temperaturo prostora, toplotno ugodje, na katero vpliva tudi stopnja vlažnosti, pa se še razlikuje od posameznika do posameznika. Kot navajajo na NIJZ, bi morala biti v prostoru, v katerem pretežno sedimo, temperatura med 22 in 26 stopinj Celzija, relativna vlažnost pa med 30 in 60 odstotki. Razlika med temperaturo v klimatiziranem prostoru in zunaj naj bo prilagojena toplotnemu ugodju in zdravstvenemu stanju posameznika, predvsem pa se moramo izogibati neposrednemu pihanju ohlajenega zraka iz klimatske naprave. Preprosto pravilo veleva, naj prostorov ne hladimo na nižjo temperaturo od tiste, na katero pozimi ogrevamo.

Še vedno ne smemo pozabiti na druge možnosti ohlajanja prostora oziroma preprečevanja vdora vročine: z žaluzijami ali drugimi senčili preprečujemo vdor sončne svetlobe, z ustreznim prezračevanjem ohranjamo ustrezno temperaturo notranjosti, pomaga seveda tudi ustrezna izolacija. Ne smemo pozabiti, da so lahko klimatske naprave zelo potratne. Če živimo v mestu, se kar se da pogosto umaknemo iz betonskega središča v naravo.