Borbeni duh prednikov

Število pasem, ki jih FCI uvršča v drugo skupino, je res veliko in morda bi se kdo kar izgubil v tej paleti različnih velikosti in telesnih značilnosti. A potrebno je le malce zgodovinskega znanja in dobro oko. Če se nekoliko poglobimo v njihove opise, slike, posnetke in pričevanja, bomo ugotovili, da so to potomci mogočnih psov, ki so jih že Asirci in Babilonci uporabljali v oboroženih spopadih.


V Britanskem muzeju so na ogled reliefi, ki kažejo bojne pohode in še danes so dobro vidna mišičasta, mogočna telesa psov, ki jih vojaki na dolgih povodcih vodijo v spopad.
 

Mogočni in borbeni

Te mogočne pse so stoletja uporabljali za osebno varovanje in varovanje posesti ter domačih živali. Večina jih je ohranila mogočne postave svojih starodavnih prednikov, s krepkimi glavami in močnimi mišicami gobca, nekateri pa so se s stoletji zmanjšali, a vseeno ohranili borbeni duh svojih prednikov.


Večina pasem v tej skupini je močnih in krepkih, odlikujejo jih tudi mirni, preudarni značaji, seveda, če njihovi ljudje vedo, kako z njimi ravnati in če zadovoljijo njihove pasemske potrebe.
 

Naš je kraški ovčar

Slovenci smo ponosni, da imamo v tej skupini edino avtohtono pasmo, to je kraški ovčar. Če na kratko ocenimo tega psa, bi lahko rekli, da je ena največjih dragocenosti našega Krasa in da jih je premalo. Tudi pri nas se uveljavlja uporaba tega psa za varuha črede. Zgodaj ga je treba naučiti, da spada k čredi. Kar postane njegovo, bo junaško branil pred vsakim, ki bi to ogrožal. Ne le njegove delovne sposobnosti, esteta bosta zadovoljila njegova močna, skladno oblikovana glava ter krepak trup v barvi Krasa.

Družina z njim dobi velikega, a nežnega pasjega člana, ki pa bo pokazal svojo držo takoj, ko bo zaslutil, da njegove ljudi nekdo ogroža.
Na Zahodnem Balkanu so vsekakor že stoletja najbolj znani čuvaji čred šarplaninci in tornjaki. V zadnjem času poskušajo na Hrvaškem tornjake znova uporabljati za varovanje pred volkovi.
 

Čuvaji jakov

Na popotovanjih po Tibetu, kjer ne manjka divjih živali, srečujemo tibetanske mastife (do-khyi), ki še danes opravljajo svojo starodavno nalogo, saj privezani na močnih verigah varujejo jake in nomadske šotore.


Da imajo veliko dela, smo se prepričali, ko nam je nomad predstavil do-khyija, polnega zaceljenih ran, brez enega očesa, saj se je pred časom hrabro zoperstavil volku.

*Metoda Mikuž je svetovalka za vedenje družnih živali in inštruktorica v šoli Švrk, telefon: 041-734-995.