Božična bajka že konec novembra
S sezono smo zelo zadovoljni. Obisk se je po lanskem padcu dvignil na raven pred pojavom koronavirusa, to je dobrih 30.000 obiskovalcev,« je ob koncu sezone povedal Darko Bele, vodja parka Mozirski gaj.
»Več kot polovica obiskovalcev nas je obiskala v času prvomajskih praznikov, ob razstavi tulipanov, in v času velike poletne razstave eksotičnih živali in cvetja. Vsako je namreč obiskalo kar po osem do deset tisoč obiskovalcev. Sicer pa smo sezono obogatili še s tradicionalno jesensko razstavo buč in tekmovanjem za najtežjo bučo. Tudi tokrat nam je uspelo podreti rekord, saj je najtežja tehtala 719 kg. In s tekmovanjem mladih cvetličarjev in vrtnarjev, ki so ponovno ustvarili čudovite cvetlične kreacije. Sezono pa smo končali z nagradno igro za kolo pony, kjer smo sodelovali s podjetjem Turna in skoznjo izvedeli, da je najljubši kotiček Mozirskega gaja za obiskovalce Začarana vas.«
Poleg tega da so si obiskovalci lahko ogledali vse čudovite kotičke Mozirskega gaja, z edinstvenimi vrtovi na čelu, so prenovili lokomotivo, ki čaka obiskovalce na vhodu v park.
»Naš muzej na prostem je dobil novo stiskalnico sadja, ki jo je Mozirskemu gaju podarila družina Žager. Na velikih jajcih v neposredni bližini Začarane vasi smo začeli ustvarjati zgodbo o zmaju Lintverju, ki prežema mitologijo Zgornje Savinjske doline. Naše novo igrišče smo obogatili z vodnjakom s pitno vodo. Park pa smo dopolnili tudi z dodatnimi čudovitimi lesenimi skulpturami Jerneja Verbuča,« je še povedal Bele.
Nastal je iz zaraščene gmajne, v kateri so bila divja odlagališča smeti.
Park z vsemi elementi je zanimiv tudi pozimi, še posebno v času božično-novoletnih praznikov. »Naslednji izziv naše ekipe je Božična bajka Slovenije, ki jo bomo letos ozaljšali s kar 1,7 milijona lučkami,« so še povedali v Mozirskem gaju. Božično bajko Slovenije bodo odprli predvidoma 27. novembra, že dan prej pa bodo tja povabili domačine, ko bodo začeli odstirati tančico božične skrivnosti in čarovnije.
Mozirski gaj je park cvetja in etnografski muzej na prostem, ki so ga slovenski vrtnarji in domačini uredili v 80. letih 20. stoletja. Nastal je iz zaraščene trške gmajne, v kateri so bila divja odlagališča smeti. Tako so oskrunjeno naravo spremenili v cvetlični park, ki postaja vse bolj obiskan v vseh letnih časih.
Muzej na prostem je dobil novo stiskalnico sadja.
Leži na desnem bregu reke Savinje, razprostira se na sedmih hektarjih površine, odprt pa je od sredine aprila do sredine oktobra. V tem času se vrstijo razstave cvetja, urejeni so tudi tematski vrtovi, npr. skupina dišavnic in zdravilnih zelišč, za popestritev pa si obiskovalci lahko ogledajo različne etnografske objekte.
