Božično žito napoveduje dobro letino

O prazničnem okrasju in vzdušju moramo hočeš nočeš razmišljati že v začetku decembra, saj nekatere stvari potrebujejo več časa, da so pripravljene do božiča ali pač silvestrovega. Ena od dekoracij, ki ima tudi močno simbolno vlogo, je nedvomno božično žito, ponekod poimenovano tudi drugače, Štajerci mu rečejo kaljeno žito, Dolenjci pšeničko, v Beli krajini pa se je ohranilo morda najlepše ime, namreč večno življenje.

Zapovedani trije dnevi

Ne glede na ime božično žito še zdaleč ni le zeleno okrasje, ki ga postavimo zraven jaslic, na praznično pripravljeno mizo v kuhinji ali dnevni sobi. V sebi skriva tisočletno simboliko, saj naj bi mlado žito prineslo obilno letino prihodnje leto, družini pa srečo in zadovoljstvo. Da bo naš mini nasad žita do božiča ravno prav velik in košat, ga sejemo v prvi polovici decembra. Kdor je zavezan krščanski tradiciji, bo pri tem upošteval zapovedane dneve – kar trije so. Prvi je letos že mimo, to je bil 4. december, ko goduje sveta Barbara, drugi je ravno danes, 8. decembra, ko zaznamujemo Marijin praznik, zadnja priložnost pa bo 13. decembra na dan svete Lucije. Glede na to, da žito potrebuje od 10 do 14 dni, da se lepo razraste, bo najlepše ravno pred božičem. Kako dolgo ga bomo ohranili, pa je odvisno tudi od nege, ki mu jo bomo namenili.

Poglejmo najprej, kako ga sejati, da bo sploh zraslo lepo, zeleno in košato. Posodo izberemo poljubno, lahko je nizka, enostaven pladenj ali podstavek za lončnice, če ga nameravamo imeti na mizi, pa izberemo kaj bolj dekorativnega, na primer okrasne lonce, kakšen lep krožnik ali pladenj. Sejemo v zemljo ali substrat, v nizkih posodah tudi kar v navlaženo vato. Če izberemo zemljo, z njo napolnimo izbrano posodo, poravnamo in rahlo potlačimo. Žito posejemo kar se da na gosto, da bo grmiček lepo košat. Čez seme v tanki plasti potresemo zemljo ali substrat in zalijemo. Posodo postavimo na svetel in topel prostor, v dobrih razmerah bo seme vzklilo v nekaj dneh. Posodo po potrebi obračamo za svetlobo, da bodo rastline rasle enakomerno. Grmiček redno škropimo s postano vodo, zemljo zalivamo. Pri tem velja previdnost, zlasti če posoda nima odprtine za odvajanje vlage, saj v tem primeru preveč vode povzroči gnitje korenin, pšenica lahko splesni ali porumeni. Seveda bo narobe tudi, če bodo rastline žejne, hitro se bodo posušile.

Tudi z vato gre

Božično žito napoveduje dobro letino.

Še bolj enostavno je sejati na vato; namestimo jo v posodo v tanki plasti, namočimo in nanjo potresemo seme, prav tako na gosto kot v zemljo. Takšen nasad bo bolj čist, vendar lahko začnejo semena zaradi vlage smrdeti. Če se to zgodi, vato previdno spiramo s svežo vodo. Setev na vato je seveda bolj primerna za nizke posode.
Z malo spretnosti lahko naredimo božičnega ježka. Potrebujemo žensko najlonko in žagovino. Vanjo vmešamo seme in vse skupaj nadevamo v nogavico, jo oblikujemo v ježka in namočimo.
V obeh primerih seme pred uporabo namakamo nekaj ur, najbolje kar čez noč, tako bo namreč prej vzklilo. Vzklilo bo v nekaj dneh, do želene višine pa bo zraslo v tednu ali dveh. Pri tem velja zelenemu grmičku vsak dan posvetiti nekaj minut časa. Kakor bo rasel, ga je najbolje sproti prirezovati, to opravimo z navadnimi ostrimi škarjami. Rezano žito bo enakomerne rasti oziroma prav takšno, kot si ga zamislimo, povrhu pa bo grmiček še bolj košat. Najbolje je, če ga strižemo na deset centimetrov. S tem mu podaljšujemo tudi obstojnost, praviloma ga pustimo rasti vsaj do takrat, ko podiramo božično drevesce, bodisi 6. januarja, ko godujejo Sveti trije kralji, bodisi na svečnico, to je 2. februarja. Če ga bomo dobro negovali, bo uspeval še dlje, celo v pomlad. Pravzaprav ni razloga, da bi ga imeli le v prazničnem času.