Briški kompas in dom rebule

V Brdih so sredi junija nazdravili odprtju zastekljenega grajskega paviljona, razprli vrata novega Doma rebule, pozdravili ureditev sodobnih javnih toaletnih prostorov ter izrekli dobrodošlico novi grajski gostinski ekipi Restavracije grad Dobrovo.

»Grad Dobrovo je vedno nosil v sebi duh tradicije in vrednote ohranjanja dediščine,« je povedala Tina Novak Samec, direktorica ZTKMŠ Brda. »Je neke vrste kompas briškim vasicam, domačinom in tudi obiskovalcem. Mogočni renesančni dvorec pa bo odslej obiskovalcem ponujal dodatna doživetja briške dediščine. V zastekljenem paviljonu se vzpostavlja središče o avtohtonih briških sortah. Delavnice in dogodke bodo soustvarjali partnerji v projektu, in sicer Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, Občina Brda, Društvo oljkarjev Brda, društvo Briške žene in dekleta kot tudi Biotehniška šola Šolskega centra Nova Gorica. Prostor bo zagotovo gostil kulturne in družabne dogodke za zaključene skupine in javnost. Celotna vrednost projekta je znašala nekaj več kot 81.000 evrov.«

Projekt Brda Home of rebula je tudi stopil korak naprej. Novak Samčeva dodaja, da je Klet Brda v nekdanjih prostorih turističnoinformacijskega centra ustvarila prostor, ki bo namenjen odkrivanju posebnosti in široke palete karakterjev rebule, t. i. Dom rebule: »Tukaj bodo obiskovalci okušali vzorce te izjemne zlatolične dame iz slovenskega in italijanskega predela Brd, Vipavske doline ter mogoče iz kake druge regije. Naj spomnimo, da je prav Klet Brda lani obudila grajsko klet De Bagueri, kjer zorijo najkakovostnejša vina.«

Od sredine maja v Restavraciji grad Dobrovo sožitje med lokalnimi sezonskimi produkti, vrhunsko kulinariko, izjemno pokrajino ter mogočnostjo dvorca na svoje krožnike postavlja novi gostinec. Krožniki povezujejo širše območje od Alp, čez Brda do Vipavske doline in Jadranskega morja. Temeljijo tudi na briški tradiciji, na trenutke so obarvani v duhu plemiških okusov.

»Ekipa Goriškega muzeja ne nazadnje že vrsto let skrbno bdi in navdušuje obiskovalce nad dediščino, ki jo hranijo mogočne grajske sobane gradu Dobrovo, v katerih lahko občudujemo etnološke zbirke, izkopanine in dela Zorana Mušiča, ki so ravno tako ena najbolj izjemnih zapuščin Brdom tega umetnika svetovnega slovesa, ponosnega na svoje briške korenine. Tukaj najdemo tudi zbirko o de Bagueriju, ki je že v svojem času poskrbel za ohranjanje avtohtonih sort. Tik pod gradom Dobrovo je namreč za takratni čas uredil najsodobnejši vinograd, zdaj banko avtohtonih sort. Ta posebni vinograd je hkrati vzorčni primer, kako so nekoč v Brdih gradili terase,« je sklenila Tina Novak Samec.