NOČ ČAROVNIC
Buče, pajki in duhovi, naj bo veliko zabave (FOTO)
Noč čarovnic s preprostimi igrami spremenimo v zabavno dogodivščino za najmlajše.
Odpri galerijo
Zmaga tisti, ki podre največ kozarčkov. FOTO: Gpointstudio/Getty Images
Bliža se noč čarovnic, ki sicer ni naš praznik, ampak je kot toliko drugih uvožen iz Amerike. Nekateri zato nad njim vihajo nos, a vsak dodaten razlog za zabavo pride prav, še posebno v teh negotovih časih, in zakaj se ne bi otroci med čakanjem na božič še malo poveselili z okraševanjem buč. To pa ni vse, kar lahko z malčki počnemo na predvečer vseh svetih.
Ker je ta dan v znamenju ne le čarovnic in drugih grozljivih stvorov, ampak tudi buč, kupimo več oranžnih balonov in vanje, preden jih napihnemo, vstavimo kakšen evrski kovanec, manjše čokoladice, bombone in podobne malenkosti.
Nato napihnjene razporedimo po vrtu, otroci pa morajo skakati po njih in jih počiti. Kar se s skriva v njih, si nato seveda razdelijo. Če vreme ne dovoljuje zabave na prostem, lahko igro brez težav prestavimo v zaprt prostor. Enako je z lovom na strašne oči. Poiščemo več žogic za namizni tenis in jih spremenimo v zrkla – nanje narišemo raznobarvne oči, da bodo še bolj strašljiva in resnična, pa z rdečim flomastrom dodamo nekaj kapilar. Žogice nato skrijemo po hiši ali vrtu, otroci pa jih morajo poiskati. Tisti, ki jih najde največ, dobi nagrado.
Za naslednjo igro, bučni bovling, potrebujemo več rolic toaletnega papirja in manjšo, čim bolj okroglo bučo. Na slednjo s črnim flomastrom narišemo obraz, rolice papirja pa spremenimo v duhce. Na vsako narišemo oči in odprta usta, nato pa jih zložimo v piramido. Na tla položimo štiri, nanje tri, nato dve, čisto na vrhu pa naj bo ena rolica. Vse, kar je zdaj treba storiti, je, da z označenega mesta bučo zakotalimo proti duhcem in preštejemo, koliko nam jih je uspelo podreti.
Podobno se igramo z belimi plastičnimi kozarci, na katere narišemo obraze in jih spremenimo v duhce, postavimo v obliki piramide, otroci pa vanjo mečejo manjšo žogo, najbolje oranžno seveda, ter jih poskušajo z enim metom podreti čim več.
Za trening koordinacije bo odlična igra pobiranje duhcev. Z barvnim lepilnim trakom, najbolje tistim, ki ga sicer med pleskanjem sten uporabimo za zaščito, saj se enostavno odstrani, na tla »narišemo« pajkovo mrežo in med posamezne črte položimo duhce, ki smo jih izrezali iz tršega papirja. Razporedimo lahko tudi kaj drugega, denimo zrkla iz ene od prejšnjih iger, pajke, buče iz papirja in podobno.
Otrok mora hoditi po mreži in reči pobrati, pri tem pa biti pozoren, da ne stopi s črte ali pade z nje. Na njej mora ostati tudi, ko se skloni ali počepne, če ga zanese in stopi z nje, je igre zanj konec. Zmaga tisti, ki je zbral največ duhov oziroma drugih reči.
Ker je ta dan v znamenju ne le čarovnic in drugih grozljivih stvorov, ampak tudi buč, kupimo več oranžnih balonov in vanje, preden jih napihnemo, vstavimo kakšen evrski kovanec, manjše čokoladice, bombone in podobne malenkosti.
Zakaj izrezujemo buče?Legenda, ki izhaja iz Irske, pravi, da je skopušni kovač Jack večkrat pretental hudiča, ko je zaradi svojega grešnega življenja po smrti namesto v raj moral v pekel, pa ga je tam pričakal hudič ter ga poslal nazaj v temo. Dal mu je le žareč kos oglja, ker pa je imel Jack v žepu repo, jo je izdolbel, vanjo dal oglje in si tako izdelal laterno. Ni pa nikdar več našel poti domov in tako še vedno tava naokoli z izdolbeno repo v roki.
Nato napihnjene razporedimo po vrtu, otroci pa morajo skakati po njih in jih počiti. Kar se s skriva v njih, si nato seveda razdelijo. Če vreme ne dovoljuje zabave na prostem, lahko igro brez težav prestavimo v zaprt prostor. Enako je z lovom na strašne oči. Poiščemo več žogic za namizni tenis in jih spremenimo v zrkla – nanje narišemo raznobarvne oči, da bodo še bolj strašljiva in resnična, pa z rdečim flomastrom dodamo nekaj kapilar. Žogice nato skrijemo po hiši ali vrtu, otroci pa jih morajo poiskati. Tisti, ki jih najde največ, dobi nagrado.
Bučni bovling
Za naslednjo igro, bučni bovling, potrebujemo več rolic toaletnega papirja in manjšo, čim bolj okroglo bučo. Na slednjo s črnim flomastrom narišemo obraz, rolice papirja pa spremenimo v duhce. Na vsako narišemo oči in odprta usta, nato pa jih zložimo v piramido. Na tla položimo štiri, nanje tri, nato dve, čisto na vrhu pa naj bo ena rolica. Vse, kar je zdaj treba storiti, je, da z označenega mesta bučo zakotalimo proti duhcem in preštejemo, koliko nam jih je uspelo podreti.
Maske niso kar takoPri nas se tradicionalno šemimo za pusta, v angleško govorečih deželah, od koder noč čarovnic izvira, pa je to dan, ko si nadenejo maske. Običaj izvira iz verovanja starih Keltov, da ob polni luni in najpogosteje prav v noči na 1. november, ko so slavili začetek novega leta, mrtvi vstanejo iz grobov, pridejo na zemljo in iščejo svoje domove. Prestrašeni, da bi jih srečali, so si ljudje nadeli maske ter ustvarjali čim hujši hrup, da bi jih pregnali. In čeprav je verovanje glede umrlih utonilo v pozabo, se je tradicija nošenja mask ohranila vse do današnjih dni.
Podobno se igramo z belimi plastičnimi kozarci, na katere narišemo obraze in jih spremenimo v duhce, postavimo v obliki piramide, otroci pa vanjo mečejo manjšo žogo, najbolje oranžno seveda, ter jih poskušajo z enim metom podreti čim več.
Pazi, da ne padeš
Za trening koordinacije bo odlična igra pobiranje duhcev. Z barvnim lepilnim trakom, najbolje tistim, ki ga sicer med pleskanjem sten uporabimo za zaščito, saj se enostavno odstrani, na tla »narišemo« pajkovo mrežo in med posamezne črte položimo duhce, ki smo jih izrezali iz tršega papirja. Razporedimo lahko tudi kaj drugega, denimo zrkla iz ene od prejšnjih iger, pajke, buče iz papirja in podobno.
Zakaj se ne bi otroci med čakanjem na božič še malo poveselili z okraševanjem buč.
Otrok mora hoditi po mreži in reči pobrati, pri tem pa biti pozoren, da ne stopi s črte ali pade z nje. Na njej mora ostati tudi, ko se skloni ali počepne, če ga zanese in stopi z nje, je igre zanj konec. Zmaga tisti, ki je zbral največ duhov oziroma drugih reči.
