Butična drugačnost, Brutale 800 RR

Ko se vodstvo naše moto redakcije dogovori za test motocikla MV agusta, je vsem takoj jasno, da so pred nami lepi časi. MV agusta je butični privilegij. In res je drugačna. Zdaj končno spet diha s polnimi pljuči. Brutale 800 RR je najboljši dokaz za to.
 

Od grofa do ruskega investitorja

Preden speljemo, nam bo kratek turbo pregled nekaterih ključnih zgodovinskih dejstev o MV Agusti v pomoč pri lažjem ustvarjanju menja o tem, kje na zemljevidu moto sveta je danes in zakaj ima prenovljeni brutale 800 RR precej drugačen karakter. Podjetje je leta 1992 iz pepela pozabe dvignil vizionarski motociklistični guru Claudio Castglioni. Mimogrede, njegov priimek se napiše tudi takole: Cagiva. Gre za skovanko iz Castiglioni Giovanni Varese.

O Cagivi več kdaj drugič, za zdaj samo to, da pri MV Agusti pravijo, da matične znamke nikakor niso pozabili in da je njena prihodnost v ekskluzivnih električnih (moto) kolesih.

Pod Claudievim vizionarskim vodstvom se je rodilo nekaj najlepših in najbolj slavnih motociklov, a ekonomski časi so postali nestabilni in predvsem nenaklonjeni takim dragim igračam. MV Agusta se je zato selila iz rok v roke, bila je na primer pri Harley-Davidsonu in Mercedes-Benzovi diviziji športnih avtomobilov AMG. Potem je 36-letni Rus Timur Saharov v svojo garažo, v kateri so med drugim že stali trije harleyji, ducati diavel in še kaj, pakiral MV agusto dragster. In se zaljubil v zgodbo MV Aguste.
 

Italijansko-ruska naveza

Timur je uspešen poslovnež, ki pa je poslovne poteze vlekel lažje od vrstnikov, saj je njegov oče Roman oligarh z bogastvom, ki priteka iz nafte in zemeljskega plina. Timur je zdaj izvršni direktor z zelo jasno vizijo o tem, kakšne produkte mora MV Agusta v prihodnje delati, predsednik družbe pa je Giovanni Castiglioni, sin ustanovitelja Cagive.


Denar je, vizija ostati butičen, drag, a hkrati ne elitističen, je jasno začrtana, tehnično znanje je brezhibno, imajo pa še Adriana Mortona, verjetno najboljšega oblikovalca motociklov na svetu. Na tako trdnih tleh MV Agusta že dolgo ni stala.
 

Brutalni trivaljnik

Zdaj pa preverimo, kako se čuti vpliv nove mlade italijansko-ruske menedžerske dvojke v močno prenovljenem brutale 800 RR. Trivaljnik je v osnovi znan, moč 103 kW pri 12.300 vrtljajih na minuto pa niti slučajno ne razkrije njegovega temperamenta. Pred prenovo je bil živčen, v nižjih vrtljajih se je bilo treba z njim prepirati, v kateri prestavi bi se z voznikom najbolje razumel, in podobno. Bolj ko si ga gnal, lepše si se razumel z njim.

Zdaj je vse drugače. Menedžment elektronike je zarisan povsem na novo, moči je dovolj že zelo zgodaj, distribucija navora pa je razpršena po veliko širšem pasu motornih vrtljajev. V vožnji to pomeni, da se je zdaj mogoče z njim umirjeno peljati tudi pri nižjih hitrosti in vrtljajih.

O zvoku raje ne bi. Lahko bi napisali knjigo. V nizkih vrtljajih in zgodnjih srednjih je do okolice zelo zvočno demokratičen, v srednjih se dere kot Boris Johnson na shodu za brexit brez dogovora, ko pa brutale naviješ v stratosfero, v ušesih prebije zvočni zid. Med plezanjem po obratih nikoli ne brcne kot kateri drugi primerljivi motocikel, ampak vleče kontrolirano, zvezno in odločno.
 

Športna, a udobna

Geometrija je jasna, sedežni položaj je športen, a vendarle dovolj udoben. S telesom ne visiš na krmilu, kot zapestja je neutrudljiv, noge pa so precej pokrčene. Ampak tako mora biti. Agresivna lega telesa je na takem motociklu pričakovana. Brutale ni popotnik, rojen je za ovinke. Kratka medosna razdalja in široko krmilo ter premišljena postavitev težišča motor tako rekoč porinejo v ovinek, kar je izhodišče za epske slalomske užitke.


Med ovinki sem se sredi poletja počutil tako, kot bi bil na zimskih počitnicah v San Pellegrinu. Med koli slalomske proge, ki jo je lani postavil tovariš Igor. V glavi si zarišeš idealno linijo, počakaš do točke preloma in brutale gre točno tja, kamor hočeš. Ni več nemira, prepiranja in motečih tresljajev. Zaradi novega algoritma je dodajanje plina zdaj tako umirjeno in zvezno, da je plin mogoče dodati nekoliko prej in se iz ovinka izstreliti še bolj odločno.

Brutale 800 RR, čestitke. Je najboljši v svojem razredu? Ni. Je pa izjemen. V ničemer ne zaostaja za najboljšimi, ki so nastali z neprimerno večjimi proračuni in razvojnimi kapacitetami. Po voznih lastnostih in kakovosti spada v elitni razred, po videzu in pedigreju pa je drugačen. Timur noče reči elitističen, raje reče drugačen. Reče celo družinski in butičen. In ker ne bo stal pred vsakim lokalom, je brutale RR predvsem za tiste uživače v ovinkih, ki že na daleč pokažejo, da ne nosijo konfekcije.