Čarovniški žur: le kateri otrok ne obožuje skrivnostnega sveta čarovnije?
Abrakadabra! Hokus pokus! Čira čara! Le kateri otrok ne obožuje skrivnostnega sveta čarovnije, ko nemogoče pod udarcem s čarovniško paličico in z nekaj magičnimi besedami postane mogoče? A medtem ko so oni tisti, ki običajno odprtih ust zrejo v čarovnike z njihovimi triki in se sprašujejo, kako je kaj takšnega sploh mogoče, lahko z malce vaje tudi sami postanejo mali čarodeji. Dovolj je, da jim razkrijemo ozadje nekaj preprostejših trikov, ki naj jih sami pridno vadijo in nato pripravijo čarovniško predstavo.
Začnimo s čim preprostim. Morda s svinčnikom, ki, glej ga zlomka, postane gumijast. Potrebujemo navaden svinčnik in potrpežljivost. S palcem in kazalcem ga primemo približno tam, kjer se začne radirka, in začnemo zapestje tresti gor in dol. Pri tem pustimo svinčniku, da se giba z roko, in ko bomo z nekaj vaje ujeli pravi ritem, se bo očesu zdelo, da se svinčnik zvijajoče premika, kot bi bil iz gume. Seveda pred začetkom ne pozabimo na hokus pokus in za piko na i na svinčnik morda vrzimo peščico »čarobnega prahu«, bleščic, da bo učinek iluzije popoln.
Podobno preprost, celo za nekaj odtenkov bolj, je trik z žličko, ki se nam, ko izrečemo čarovniško besedo, prilepi na nos. Vsa umetnost je, da z njo najprej pomešamo zelo sladek čaj ali kak podobno sladek napitek. Medtem ko mešamo, ji šepetajmo čarovniške ukaze, nato pa jo hitro z vbočeno stranjo pritrdite na nos. In tam bo obstala!
Tako, zdaj je čas, da pokažemo sposobnost branja tujih misli. Nekoga iz občinstva, ki mora poznati matematiko vsaj tretjega razreda, naj mali čarodej prosi, naj si zamisli število med ena in devet. To naj pomnoži z dva. Temu nato prišteje šest. To novo število naj deli z dva. V še zadnjem koraku pa naj od dobljenega števila odšteje tisto, ki si ga je zamislil na začetku. Zdaj mora čarodej pokukati v misli in prebrati rezultat. Malce igre, ko si s prstki pritiska na sence, in obenem strmi osebi, ki ji bere misli, globoko v oči, seveda ne škodi. Čeprav ve, da je rezultat tri. Vedno in ne glede na število, ki si ga bo prostovoljec iz občinstva izbral.
Čarovniška predstava ni popolna, če naš mali čarovnik ni videti kot čarovnik. Zato naj se ogrne v kak bolj prazničen prt ali namizni tekač, si iz tršega papirja naredi čarovniški klobuk, čarovniško paličico pa lahko ustvari kar iz kuhalnice, ki jo morda ovije v srebrno alufolijo ali v darilne trakove.
Vsaka predstava se mora končati bombastično. S trikom vseh trikov. In balon, ki ga preluknjate, a pri tem ne poči, je za kaj takega kot naročen. Vzemite tanko paličico, morda od mikada ali za ražnjiče, in jo namažite s sredstvom za umivanje posode, potem pa jo počasi zapičite v napihnjen balon, jo potiskajte skozenj, dokler ostra konica ne prebije balona še na drugi strani in pokuka ven. A balon ostaja cel in napihnjen! In če gledalci ne verjamejo svojim očem, zapišite vanj še šivanko. A poskrbite, da na del balona, ki ga boste prebodli z iglo, sprva nalepite košček selotejpa.
