Čas je za hladne dni. Z vetrobranskih stekel smo že strgali led
V zadnjih dneh so marsikje na njivah in travnikih brneli traktorji in razvažali tekoča gnojila. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podaljšalo gnojenje s tekočimi gnojili do 15. decembra.
Obdobje gnojenja po Uredbi o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov določa, da je obdobje prepovedi gnojenja s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih od 15. novembra do 1. marca, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa od 1. decembra do 15. februarja. Rok se lahko podaljša, če so določena območja prizadele nepredvidene ali izjemne okoliščine – kot na primer letošnje poplave, ki so namočile kmetijska zemljišča, posledično pa razvoz gnojil in gnojenje v predpisanih rokih nista bila mogoča.
Izredne vremenske dogodke v letošnjem avgustu z obilnimi padavinami so dodatno otežile padavine oktobra, ki so bistveno presegle dolgoletno povprečje in so v večjem delu Slovenije povzročile izjemno namočenost. Zaradi tega je bilo v obdobju pred začetkom prepovedi onemogočeno gnojenje s tekočimi organskimi gnojili.
V nižinskem delu osrednje Slovenije je od sredine do konca oktobra padlo med 100 in 180 mm dežja, v smeri proti severozahodu pa so bile padavine še obilnejše, saj je v tem obdobju padlo več kot 200 mm padavin, v višjeležečih predelih pa od 500 do 800 mm, ponekod celo več kot 1000 mm dežja. Nekoliko manj dežja je padlo le na skrajnem severovzhodnem in jugovzhodnem delu Slovenije (med 50 in 80 mm), najmanj, okrog 40 mm, je bilo izmerjenega v pomurski regiji. Kljub vsemu je tudi na območjih z najmanj padavinami skupno v obdobju od 15. do 31. oktobra padlo še enkrat več padavin kot običajno v dolgoletnem povprečju 1991–2020 (npr. Murska Sobota 122 odstotkov), v višjeležečih alpskih dolinah celo od 3- do 4-krat več (Bovec – letališče 412 odstotkov). Lokalno so bile lahko razmere drugačne od izmerjenih, glede na predhodno namočenost, naklon, stanje po avgustovskih poplavah oziroma preostale dejavnike.
Jesenske slane
Jutra že nakazujejo, da se približujemo hladnejšemu delu leta, čeprav letos dokaj pozno. Po zelo toplem obdobju, ki nas je spremljalo večji del oktobra, nas je v začetku tega tedna preplavil občutno hladnejši zrak. Iz omar smo potegnili toplejša oblačila, kadi se iz dimnikov hiš. Prejšnji teden nas je še mršil jugozahodni veter, tako da so bile razlike med kraji kar precejšnje. Na Koroškem je bila na primer temperatura zraka že blizu ledišča, drugod pa je bilo nad 10 °C.
V prehodu v zadnjo dekado novembra pa so se temperature zraka spustile pod –3 °C na Gorenjskem in Koroškem, med –1 in –2 °C pa tudi v delu osrednje, jugovzhodne in severovzhodne Slovenije; na Obali so izmerili okrog 7 °C, na Goriškem pa blizu 1 °C. Veter in nižje temperature ter suho vreme so pomagali listju z dreves.
S prvo slano so se gredice dokončno spraznile še zadnjih plodovk.
Na rastlinah je bila opazna slana, z vetrobranskih stekel smo strgali led. Slana nastaja v jasnih in mirnih nočeh, ko je prisotno močno ohlajanje spodnjih plasti ozračja. Hladen zrak ne more sprejeti toliko vlage kot toplejši, zato se odvečna vodna para začne izločati na predmetih in travi v obliki drobnih vodnih kapljic. Temperatura zraka, pri kateri se ta proces dogaja, je temperatura rosišča. Če ima z vlago nasičen zrak še temperaturo pod lediščem, vodna para preide neposredno iz plinastega v trdno agregatno stanje.
V tem primeru se na predmetih in travi izločajo ledeni kristalčki in takrat govorimo o slani. Letošnji pojav slane je pozen. V večjem delu nižin prvo negativno temperaturo beležimo v drugi polovici oktobra, letos pa kar mesec pozneje. Na hladnejših območjih lahko slano beležimo že septembra.
S prvo slano so se gredice dokončno spraznile še zadnjih plodovk, buč, ki so ponekod v toplih legah vztrajale do zadnjih dni, čeprav običajno že dosti prej prenehajo rasti. Intenzivno pa rasteta motovilec ali radič. Pobiramo še zelje, rdečo peso, brstični ohrovt, radič in endivijo. Repo in zelnate glave pustimo, saj jim mraz ne more do živega. Da bi pred nizkimi temperaturami zraka zavarovali prezimno zelenjavo, jo pokrijemo s tuneli.
Do sredine novembra lahko sejemo bob in grah, tako spomladi nimamo večjih težav z ušmi, saj razvoj rastlin prehiti njihov razvoj. Nekateri tudi trdijo, da je v letih s toplo jesenjo smiselno česen saditi novembra. Če ga sadimo po prvi slani, zmanjšamo nevarnosti muhe.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podaljšalo gnojenje s tekočimi gnojili do 15. decembra.
