Čas prve košnje: pogosto jo ovira nestabilno vreme
Aprilska muhavost se je izkazala: menjavala so se hladna in topla obdobja. Povprečna temperatura zraka je bila v večjem delu Slovenije rahlo podpovprečna, v Ljubljani je bilo temperaturno povprečje zadnjih 30 dni okrog 10,4 °C, kar je pol stopinje hladneje kot običajno, najmanjši odklon je bil na Primorskem.
Po suhem marcu so se v aprilu menjavala tudi deževna in sončna obdobja. V Ljubljani je bila sicer količina aprilskega dežja podpovprečna, padlo je 87 mm, običajno okrog 100 mm dežja. V Biljah ga je padlo 40 mm manj kot običajno, na Obali so bile vrednosti povprečne, le na severovzhodnem delu Slovenije so bile količine rahlo nad povprečjem. Gorski vršaci so še beli, na Kredarici je ob koncu aprila višina snežne odeje merila 230 cm, na Kaninu 156 cm, več kot pol metra snega je na Voglu in Zelenici.
Prehod v maj je sprva prinesel izjemno tople dneve, prvi majski vikend pa je spet nastopila vremenska muhavost s hladnejšim, spremenljivim in pretežno oblačnim vremenom s plohami. Prvega maja je nevihtna celica nad Posavjem in okolico Novega mesta prinesla prvo letošnjo točo. V visokogorju je ob negativnih temperaturah tudi snežilo. Zjutraj je po nižinah nastalo nekaj kratkotrajne megle. Najnižje jutranje temperature so bile od 3 do 9 °C, ob morju okoli 11 °C.
Pravi čas košnje
V nebo se dvigujejo travne bilke. Prehod v maj je prinesel okno suhega vremena, nekateri so že izvedli prvi odkos trave. Izbira pravilnega časa košnje je za kakovost krme ključna. Dober indikator pravilnega časa prve košnje je latenje trave, takoj po začetku latenja trava začenja izgubljati hranilno vrednost.
A pravočasno košnjo pogosto ovira nestabilno vreme prav v času, ko večina travnikov prehaja v stadij razvoja, primernega za prvo košnjo. Spravilo krme je tako zelo oteženo, zato se kmetovalci najpogosteje odločajo za siliranje prvih odkosov krme s travinja in zelene krme z njiv. S sušenjem za suho krmo shranjujejo šele drugi odkos in naslednje.
Kako hitro se bo krma posušila, je med drugim odvisno tudi od razvojne faze rastlin. Na hitrost sušenja vpliva predvsem vsebnost vode v odkošeni travi; trava, košena v zgodnjih razvojnih fazah, vsebuje več kot 80 % vode, s staranjem rastlin pa se vsebnost vode zmanjšuje. Ob lepem vremenu krma, pokošena v začetku latenja, doseže 70 % sušino že po dveh dneh sušenja na tleh. Rastline, pokošene ob koncu latenja ali v začetku cvetenja, to dosežejo že konec prvega dne sušenja, kar pa še ni dovolj za skladiščenje mrve. Travne mešanice vsebujejo poznejše sorte trav, ki gredo pozneje v latenje.
Koruzo sejemo, ko se tla ogrejejo na od 8 do 10 °C.
V Sloveniji večino sena posušimo na tleh. Ker je za to potrebnih več dni stabilnega in lepega vremena, veliko kmetij zamakne prvo košnjo trajnega travinja v junij, ponekod celo v začetek julija, ko je hranilna vrednost krme že slabša. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije pri nas travniško krmo samo sušijo na tretjini kmetij, na tretjini pa kombinirajo siliranje in sušenje.
Koruzno seme v tla
Koruzo sejemo, ko se tla ogrejejo na od 8 do 10 °C. Če so tla suha, semena posejemo v globino od 4 do 6 cm, če so vlažna, nekoliko plitveje. Predsetveno obdelavo izvedemo tik pred setvijo, tako da prerahljamo njivo do globine 7 cm in tla poravnamo. S tem uničimo že kaleče plevele, ne sme pa biti obdelava globlja, da iz tal ne izgubimo preveč vlage. Pri predsetveni pripravi tal spomladi zabranamo tudi gnojila.
Temeljno vodilo pri obdelavi tal je zadrževanje zimske in spomladanske vlage v tleh ter ohranjanje strukture in rodovitnosti tal. Pripravo prilagodimo mehanizaciji, vrsti tal, predposevku in morebitnim drugim razmeram. Prevladujoči način obdelave tal pri pridelavi koruze v Sloveniji je še vedno uporaba pluga, kljub temu pa v zadnjih letih pridobivajo veljavo konzervirajoče oblike obdelave, zlasti na lažjih tleh. Za setev koruze vključujejo jesensko setev ozimne rži ali ječmena v kombinaciji z ozimno grašico, ki se jih v fazi začetka cvetenja, običajno konec maja ali začetek junija, povalja.
V Sloveniji večino sena posušimo na tleh.
V tako povaljani posevek se s koruzno sejalnico poseje koruza. Običajno so takšne setve poznejše (konec maja, začetek junija), vendar do konca sezone dohitijo prej posejane običajne posevke koruze.
Za pridelovanje koruze so najprimernejša s hranili in humusom dobro oskrbljena tla; primerna so globoka, srednje težka in zračna tla, neprimerna pa peščena ali zelo prodnata tla z majhno zadrževalno sposobnostjo za vodo, ter tla, ki vsebujejo zelo malo organske snovi.
