PRESAJANJE
Čas za mini zeljne glave
Do sredine julija je čas za presajanje prezimnih sort brstičnega ohrovta; ker ga sadimo na razdalji vsaj pol metra, vmesne prostore zapolnimo s stročnicami, špinačo ali blitvo.
Odpri galerijo
Spominja na majhne zeljne glave. FOTOgrafiji: guliver/Getty Images
Glavice brstičnega ohrovta, ki spominjajo na mini zeljne glave, niso več redkost na naših mizah. Tudi na zimskih vrtovih že precej pogosto vidimo visoke sadike z velikimi listi in drobnimi glavami, grozdasto razporejenimi ob steblu. Pobiramo ga od jeseni, čez zimo in še v zgodnjo pomlad, na zimske užitke pa moramo misliti že poleti.
Na prosto ga sejemo od pomladi do junija, do srede julija pa je še čas za presajanje prezimnih sort. Sadike so primerne za sajenje, ko razvijejo od štiri do šest pravih listov, presajamo s koreninsko grudo. Izberemo mu sončno lego in zemljo dobro pognojimo, bodisi s hlevskim gnojem bodisi s kompostom, saj je brstični ohrovt, tako kot preostale kapusnice, zelo požrešna rastlina, med drugim potrebuje veliko kalija in dušika.
Zato se dobro razume s fižolom in drugimi stročnicami, ki zemljo bogatijo z dušikom. Dobro mu bo tudi v družbi s špinačo, blitvo, krompirjem in zeleno, pri kolobarju pa glejmo, da ne pride na gredo za kapusnicami, paradižnikom, bučami in krompirjem. Paradižnik je tudi slab sosed brstičnemu ohrovtu, poleg tega pa se ne razume s čebulo in jagodami.
Prav tako kot sorodnice kapusnice ga radi napadejo kapusov belin in kapusova muha ter polži in uši. Imun ni niti proti bolezni, najpogosteje se okuži s črnobo kapusnic in plesnijo. Sicer pa je za vzgojo precej preprosta rastlina. Poskrbimo, da bo imel sončno lego, v obdobju po sajenju pa zmeraj dovolj vlage, zato ga v obdobju rasti redno zalivajmo.
Ker že vemo, kako zelo koristna je zastirka, tudi te sadike bogato obložimo s slamo ali pokošeno travo, ki bo zadrževala vlago in hkrati dušila plevele. Zelo visoke sorte lahko privežemo h kolu, tako kot paradižnik, da bo rastlina stabilna. Jeseni lahko stebla osujemo, najbolje s kompostom, tako povečamo stabilnost. Ker se brstični ohrovt razraste zelo na široko, ga sadimo daleč vsaksebi, vsaj na pol metra.
Da bomo dosegli cilj, to je čim večji in čim bolj zdrav pridelek, rastlino v obdobju rasti negujemo. To pomeni, da odstranjujemo porumenele liste, zdravih pa ne obrtgujemo, saj ščitijo brste. Ko so brsti veliki za grah, lahko odščipnemo vrh, tako da pospešimo rast in zorenje. Praviloma se pri večini sort spodnji brsti razvijejo prej, zato jih začnemo tako tudi pobirati. Pri prezimnih sortah bomo pridelek pobirali vse do pomladi, celo do marca prihodnje leto.
Mraz mu dobro dene in oplemeniti njegov okus.
Na prosto ga sejemo od pomladi do junija, do srede julija pa je še čas za presajanje prezimnih sort. Sadike so primerne za sajenje, ko razvijejo od štiri do šest pravih listov, presajamo s koreninsko grudo. Izberemo mu sončno lego in zemljo dobro pognojimo, bodisi s hlevskim gnojem bodisi s kompostom, saj je brstični ohrovt, tako kot preostale kapusnice, zelo požrešna rastlina, med drugim potrebuje veliko kalija in dušika.
Brstični ohrovt je velik porabnik dušika in kalija, zato zemljo pred saditvijo pognojimo s hlevskim gnojem ali kompostom.
Zato se dobro razume s fižolom in drugimi stročnicami, ki zemljo bogatijo z dušikom. Dobro mu bo tudi v družbi s špinačo, blitvo, krompirjem in zeleno, pri kolobarju pa glejmo, da ne pride na gredo za kapusnicami, paradižnikom, bučami in krompirjem. Paradižnik je tudi slab sosed brstičnemu ohrovtu, poleg tega pa se ne razume s čebulo in jagodami.
Preprosta vzgoja
Prav tako kot sorodnice kapusnice ga radi napadejo kapusov belin in kapusova muha ter polži in uši. Imun ni niti proti bolezni, najpogosteje se okuži s črnobo kapusnic in plesnijo. Sicer pa je za vzgojo precej preprosta rastlina. Poskrbimo, da bo imel sončno lego, v obdobju po sajenju pa zmeraj dovolj vlage, zato ga v obdobju rasti redno zalivajmo.
Ker že vemo, kako zelo koristna je zastirka, tudi te sadike bogato obložimo s slamo ali pokošeno travo, ki bo zadrževala vlago in hkrati dušila plevele. Zelo visoke sorte lahko privežemo h kolu, tako kot paradižnik, da bo rastlina stabilna. Jeseni lahko stebla osujemo, najbolje s kompostom, tako povečamo stabilnost. Ker se brstični ohrovt razraste zelo na široko, ga sadimo daleč vsaksebi, vsaj na pol metra.
Dobro se razume s fižolom pa tudi solato, korenjem in krompirjem.
Da bomo dosegli cilj, to je čim večji in čim bolj zdrav pridelek, rastlino v obdobju rasti negujemo. To pomeni, da odstranjujemo porumenele liste, zdravih pa ne obrtgujemo, saj ščitijo brste. Ko so brsti veliki za grah, lahko odščipnemo vrh, tako da pospešimo rast in zorenje. Praviloma se pri večini sort spodnji brsti razvijejo prej, zato jih začnemo tako tudi pobirati. Pri prezimnih sortah bomo pridelek pobirali vse do pomladi, celo do marca prihodnje leto.
