Če se posuši, bo letina dobra, če zgnije, slaba

Prva polovica novembra je prinesla nekoliko hladnejše vreme in v višjeležečih predelih tudi prve snežne padavine. Prehod v Martinov vikend so pospremile padavine; količine niso bile obilne, skupaj jih je padlo od 20 do 50 mm, v severovzhodni Sloveniji po večini okoli 10 mm. Meja sneženja je bila na nadmorski višini med 800 in 1000 m, pobelilo je tudi dele Gornjesavske doline.

Zapadlo je od 5 do okoli 20 cm snega, odvisno od nadmorske višine. Tanjša je bila snežna odeja na vzhodnem delu gora. Ob okrepljenem jugozahodniku so v visokogorju nastajali zameti. Ledišče je bilo že v nedeljo nad 1700 m, nato se je dvignilo na 2500 m. Tudi v visokogorju se je sneg na prisojnih pobočjih hitreje sesedal, se čez dan ojužil in ponoči pomrznil. Strnjena snežna odeja se večinoma začenja na okoli 1500 m, v osojah nekoliko nižje. V visokogorju je od 20 do 90 cm snega, več v zahodnih in osrednjih Julijcih kot drugod.

Rekordna oktobrska toplota

Po podatkih Copernicus Climate Change Service, ki jo izvaja Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi v imenu Evropske komisije, je bil oktober 2023 najtoplejši na svetu doslej, s povprečno površinsko temperaturo zraka 15,3 °C, kar je 0,85 °C nad povprečjem 1991–2020 in 0,40 °C nad prejšnjim najtoplejšim oktobrom leta 2019. Mesec je bil tudi za 1,7 °C toplejši od ocene oktobrskega povprečja za obdobje 1850–1900, ki je označeno kot predindustrijsko referenčno obdobje.

Za obdobje od januarja do oktobra je letošnja svetovna povprečna temperatura najvišja v zgodovini, 1,43 °C višja od predindustrijskega povprečja 1850–1900. Za Evropo je bil letošnji oktober četrti najtoplejši doslej, 1,30 °C višji od povprečja 1991–2020. Tudi padavine so bile letošnjega oktobra nadpovprečne v večjem delu Evrope: nevihta Babet je prizadela severno Evropo, nevihta Aline pa Portugalsko in Španijo, kamor je prinesla močne padavine in povzročila poplave.

Grozd v znamenju vremenskih ekstremov

Številni ekstremni vremenski dogodki so močno zaznamovali letošnjo vegetacijsko sezono vinske trte. Pridelava je bila velik izziv. Pridelek grozdja je bil zaradi obilnih padavin, neurij in toče bistveno nižji v vseh treh vinorodnih deželah. Z negativnim vplivom je izstopalo je že zimsko/pomladno obdobje, ki je prineslo dolgotrajno hladno vreme, ki je vegetacijsko obdobje zamaknilo za od dva do tri tedne. Sledili so obdobje s povečano količino padavin, hladna pomlad in nato variabilno suho in vroče ter potem deževno poletje in jesen, vmes so bili številni točni dogodki in neurja, zaradi deževnega poletja je bilo veliko težav s peronosporo in oidijem.

Pregovor, ki pravi, da suša vzame en kos kruha, moča pa dva, se je letos dodobra uresničil. Zelo velike razlike so bile med vinogradniškimi legami; na dobrih legah je bilo manj težav z boleznimi, pridelek je bolj kakovosten. Na koncu sezone, septembra in v začetku oktobra, je toplo in sončno ter suho vreme vsaj delno poskrbelo za primerno dozorevanje in letniku zaenkrat kljub manjši količini po kakovosti še kar dobro kaže. Nekatera vina že prehajajo v različne faze fermentacije.

Vrhove je pobelil sneg. FOTO: Jure Eržen

Po prvih ocenah bodo imela vina letnika 2023 nižje stopnje alkohola, vina bodo sveža, sadna, lahkotna. Zaenkrat je še čas mladega vina, to je mošt, ki se ga pusti povreti. Grozdje za mlado vino je potrgano z nižjo sladkorno stopnjo kot drugo, pa tudi vsebnost kisline se ne zmanjša, mladega vina ne staramo in zorimo v kleti kot druga. To je vino za svežo porabo. Mlado vino se sme prodajati le do konca januarja v letu, ki sledi.

Tista vina, ki so prešla faze fermentacije, so 11. novembra dobila blagoslov. Na god svetega Martina se tako simbolično zaključi vinogradnikovo delo v vinogradu, obenem pa je to čas, ko se mošt spremeni v vino. Ob tej priložnosti je treba mošt krstiti. Po starih običajih ga lahko krsti le moški, preoblečen v škofa, sv. Martina ali v patra ter ga s tem obredom spremeni v vino. S tem je povezan tudi običaj, ko oseba, preoblečena v škofa, sv. Martina ali patra, skupaj z vinogradniki in kmeti hodi od vinograda do vinograda ter tam opravlja različne obrede.

Letino pogosto ocenjujejo z jabolkom: položijo ga na vinski sod, vanj zapičijo različna zelišča (na primer klinčke, cimet) ter rečejo 'Zdaj bomo pa videli, kakšna bo letina'. Če se jabolko posuši, bo letina dobra, če zgnije, slaba. Upajmo, da letos ne zgnije.