Čebulček sadimo v plitve brazde

Oktobra sadimo še dve zelenjadnici, čebulo in česen. Najprej se lotimo čebule, v zemljo jo damo v prvi polovici meseca, potem bo na vrsti česen. Jesensko sajenje opravimo, če želimo zgodaj spomladi uživati v mladi, sveži čebuli, ki je nepogrešljiva na piknikih, ob jedeh z žara. Vendar je treba vedeti, da jesenska čebula morda ne bo povsem uspela, zlasti če bomo storili kakšno napako. Izbrati moramo primerno sorto, pri nas je najboljša bela čebula, imenovana majski srebrnjak. Druga skrb so čebulčki, ki ne smejo biti preveliki, idealna velikost je od 1,5 do 2,5 centimetra v premeru. Če so večji oziroma preveliki, je velika verjetnost, da bo čebula spomladi ušla v cvet. To se rado zgodi tudi, če rastline rastejo v preveč mrzli zemlji, za kar je v notranjosti države velika verjetnost. Da bi se izognili škodljivemu mrazu, gredo s posajenimi čebulčki pokrijemo, najbolje z vrtnarsko kopreno – ta bo pridelek ščitila tudi pred čebulno muho, ki bo začela napadati spomladi. Pazimo, da bo koprena dvignjena, za to poskrbimo z enostavno konstrukcijo, čez katero jo napnemo, visoka naj bo ravno toliko, da bo imela čebula prostor. Čebulček sadimo v plitve sadilne brazde, toliko globoko, da konica kuka iz zemlje. Ko jih zagrnemo, zemljo rahlo potlačimo.

Vrtnarji čebulo praviloma sadijo, vendar jo je mogoče prav uspešno vzgojiti tudi iz semen. Ta način ima nekaj prednosti, zrastejo denimo bolj odporne rastline, ki dajo bolj kakovosten pridelek, pa še v cvet ne uhaja. Sejemo jo neposredno na prosto ali v sadilne lončke. Če smo jo v lončke sejali avgusta, so zdaj sadike ravno prav velike, da jih lahko presadimo na grede za pomladni pridelek. Sicer pa je način s setvijo bolj primeren za pomlad, jeseni je bolje posaditi čebulčke, saj bodo rastline prej zrasle in bomo imeli že spomladi pridelek. Prednost tega načina je hitrejša in bolj enostavna vzgoja. Čebulčke sadimo v razdalji od pet do deset centimetrov, medvrstna razdalja naj bo okoli 25 centimetrov; sadimo jih lahko tudi v skupinah po tri ali pet, razmik med posameznimi skupinami naj bo okoli trideset centimetrov. Zemljo okoli rastlin redno rahljamo, lahko jo obložimo z zastirko. Sadimo jo v družbi dobrih sosedov, najbolje s korenčkom, saj drug drugega varujeta pred napadi škodljivcev. Čebulo najbolj ogroža čebulna muha, najbolj učinkovita zaščita pred njo pa je pokrivanje s kopreno. Tudi bramor in voluhar se rada okrepčata z njo.