DIVJAD
Čedalje več raka pri srnah in jelenih
Veterinarji ocenjujejo, da je naša divjad kljub vsemu med najbolj zdravimi v Evropi.
Odpri galerijo
V kvote odstrela spadajo tudi povožene živali. FOTO: POLICIJA
V Sloveniji vsako leto lovci iz 411 družin v povprečju uplenijo 100.000 prostoživečih živali. Med 23 lovnimi vrstami približno 21.000 lovcev ustreli največ srnjadi (slaba tretjina vseh), sledijo pa jim fazan, lisica, divji prašič (vsi po okoli 14 odstotkov) in jelen (sedem odstotkov). Drugih vrst male in velike divjadi je bistveno manj. Ker njihovo meso večinoma konča v predelovalnicah divjačinskega mesa, v gostilnah in kuhinjah posameznih lovcev, je zdravstveno stanje živali še kako pomembno. In kazalnik stanja je tudi vsakoletno poročilo Inštituta za patologijo, divjad, ribe in čebele o spremljanju zdravja divjadi.
Soavtor poročila o zdravju divjadi dr. Gorazd Vengušt iz omenjenega inštituta pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani je najprej povedal, da je splošno zdravstveno stanje divjadi v Sloveniji pravzaprav odlično in da nam ga države iz Evropske unije močno zavidajo. V sosednjih državah se namreč marsikje spopadajo z bolj ali manj nevarnimi boleznimi, ki jih pri nas (še) ni, na primer z afriško prašičjo kugo, steklino in drugimi bakterijskimi ali virusnimi boleznimi.
Pravi, da smo nekakšen zdrav otoček sredi Evrope, pri čemer pripisuje velik delež zaslug za dobro zdravje živali veterinarski higienski službi, ki je v Evropi posebnost, Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu, a tudi organiziranosti, usposobljenosti in množici lovcev. Slednji prvi poskrbijo, da iz narave najprej izločajo bolne ali oslabele primerke divjadi in šele nato za odstrel določijo zdrave. Poskrbijo tudi za prve preglede v svojih lovskih zbiralnicah in sami izločajo vse živali, ki niso primerne za človeško hrano. Če se jim katera zdi sumljiva, pa jo pošljejo veterinarjem na podrobnejšo analizo.
Letos je veterinarski inštitut za patologijo divjadi analiziral 67 vzorcev iz 44 različnih družin. Ker je vzorec majhen oziroma ga niso pridobili iz vseh regij, je težko sklepati, kako zdrave so živali na splošno, temveč kaže le, katere bolezni so pri nas najpogostejše oziroma najnevarnejše. Pregledali so devet različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, divji prašič, poljski zajec, navadni jelen, kozorog, šakal, jazbec), različnih starosti in spolov, največ pa je bilo srn in gamsov. K poznavanju zdravstvenih razmer pri prostoživečih živalih veliko pripomore še monitoring zelo nevarnih bolezni, ki ga vsako leto predpisuje uprava za varno hrano. Tako zanesljivo ugotavljajo, da na primer afriška prašičja kuga ni navzoča v populaciji domačih in divjih prašičev, ugotovili pa so ptičjo gripo pri poginjenih labodih.
Najpogostejši vzrok pogina divjadi so bile tudi letos bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci, virusi in gnojne bakterije. Veliko živali je imelo težave s številnimi klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Pri gamsih so še vedno pogoste garje, pri lisici in jazbecu so potrdili virus pasje kuge, pri več živalih pa odkrili bakterije, ki v organizmu povzročajo gnojne spremembe.
Obremenjenost okolja z razvojnimi stopnjami zajedavcev je tudi letos zelo visoka. Veliko je tako notranjih kot zunanjih zajedavcev. Najbolj so izpostavljene mlade živali do enega leta, zelo stare živali in tiste, katerih imunsko stanje je že prizadeto zaradi drugih bolezni. Neugodne klimatske razmere in hitre spremembe vremena v zadnjem obdobju močno vplivajo na znižanje odpornosti živali, hkrati pa omogočajo lažji razvoj in preživetje zajedavcev (mile zime). Sicer med boleznimi izstopajo rakava obolenja (zlasti pri starejših srnah in jelenih), ki so poleg mutacij in okužb z mikroorganizmi ter zajedavci verjetno tudi posledica številnih onesnaževalcev, vključno z rakotvornimi industrijskimi in kmetijskimi odpadki ter farmacevtskimi onesnaževalci, denimo s pesticidi.
Vengušt na koncu opozarja še na nove primere ptičje gripe, ki so bili pri nas usodni že za pet labodov. Ker se ta virus lahko prenaša na druge ptice, so veterinarji lovcem odsvetovali lov na race mlakarice, saj bi prek njih okužbo zlahka prenesli na perutnino.
Dr. Gorazd Vengušt opozarja na nove primere ptičje gripe. FOTO: OSEBNI ARHIV
Soavtor poročila o zdravju divjadi dr. Gorazd Vengušt iz omenjenega inštituta pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani je najprej povedal, da je splošno zdravstveno stanje divjadi v Sloveniji pravzaprav odlično in da nam ga države iz Evropske unije močno zavidajo. V sosednjih državah se namreč marsikje spopadajo z bolj ali manj nevarnimi boleznimi, ki jih pri nas (še) ni, na primer z afriško prašičjo kugo, steklino in drugimi bakterijskimi ali virusnimi boleznimi.
V Sloveniji lovci iz 411 družin vsako leto v povprečju uplenijo 100.000 prostoživečih živali.
Pravi, da smo nekakšen zdrav otoček sredi Evrope, pri čemer pripisuje velik delež zaslug za dobro zdravje živali veterinarski higienski službi, ki je v Evropi posebnost, Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu, a tudi organiziranosti, usposobljenosti in množici lovcev. Slednji prvi poskrbijo, da iz narave najprej izločajo bolne ali oslabele primerke divjadi in šele nato za odstrel določijo zdrave. Poskrbijo tudi za prve preglede v svojih lovskih zbiralnicah in sami izločajo vse živali, ki niso primerne za človeško hrano. Če se jim katera zdi sumljiva, pa jo pošljejo veterinarjem na podrobnejšo analizo.
Zajedavci največji sovražnik
Letos je veterinarski inštitut za patologijo divjadi analiziral 67 vzorcev iz 44 različnih družin. Ker je vzorec majhen oziroma ga niso pridobili iz vseh regij, je težko sklepati, kako zdrave so živali na splošno, temveč kaže le, katere bolezni so pri nas najpogostejše oziroma najnevarnejše. Pregledali so devet različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, divji prašič, poljski zajec, navadni jelen, kozorog, šakal, jazbec), različnih starosti in spolov, največ pa je bilo srn in gamsov. K poznavanju zdravstvenih razmer pri prostoživečih živalih veliko pripomore še monitoring zelo nevarnih bolezni, ki ga vsako leto predpisuje uprava za varno hrano. Tako zanesljivo ugotavljajo, da na primer afriška prašičja kuga ni navzoča v populaciji domačih in divjih prašičev, ugotovili pa so ptičjo gripo pri poginjenih labodih.
Prašičja kuga pred našimi vratiDr. Vengušt opozarja, da se moramo kljub trenutni odsotnosti prašičje kuge pri nas zavedati, da je ta prizadela že več kot 50 držav v Evropi, Afriki in Aziji, kar osem v EU (najbližja je Madžarska). Meni, da je le vprašanje časa, kdaj se bo razširila tudi k nam.
Najpogostejši vzrok pogina divjadi so bile tudi letos bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci, virusi in gnojne bakterije. Veliko živali je imelo težave s številnimi klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Pri gamsih so še vedno pogoste garje, pri lisici in jazbecu so potrdili virus pasje kuge, pri več živalih pa odkrili bakterije, ki v organizmu povzročajo gnojne spremembe.
Obremenjenost okolja z razvojnimi stopnjami zajedavcev je tudi letos zelo visoka. Veliko je tako notranjih kot zunanjih zajedavcev. Najbolj so izpostavljene mlade živali do enega leta, zelo stare živali in tiste, katerih imunsko stanje je že prizadeto zaradi drugih bolezni. Neugodne klimatske razmere in hitre spremembe vremena v zadnjem obdobju močno vplivajo na znižanje odpornosti živali, hkrati pa omogočajo lažji razvoj in preživetje zajedavcev (mile zime). Sicer med boleznimi izstopajo rakava obolenja (zlasti pri starejših srnah in jelenih), ki so poleg mutacij in okužb z mikroorganizmi ter zajedavci verjetno tudi posledica številnih onesnaževalcev, vključno z rakotvornimi industrijskimi in kmetijskimi odpadki ter farmacevtskimi onesnaževalci, denimo s pesticidi.
Kupljena divjačina je varnaV vseh naših obratih za predelavo divjačine je vsak divji prašič (tudi medved) obvezno pregledan, ali je okužen z zajedavsko glisto trihinelo, ki je nevarna tudi za človeka, če meso ni bilo dovolj kuhano ali spečeno. Zato ni nevarnosti, da bi v trgovinah kupili okuženo meso ali divjačinsko salamo. Ta obstaja le pri mesu in salamah, če lovec divjega prašiča, ustreljenega za lastno uporabo, ni dal pregledati veterinarjem. A večina ne želi tvegati zdravja in za analizo raje plača 11 evrov.
Vengušt na koncu opozarja še na nove primere ptičje gripe, ki so bili pri nas usodni že za pet labodov. Ker se ta virus lahko prenaša na druge ptice, so veterinarji lovcem odsvetovali lov na race mlakarice, saj bi prek njih okužbo zlahka prenesli na perutnino.
