Čemažev čas

Komaj nas je zapustila ena ohladitev, že smo pod vplivom druge. Ponekod so nastale poškodbe zaradi pozebe, predvsem na marelicah in zgodnjih breskvah. V drugi epizodi ohladitve so najbolj na udaru breskve, ki so v polnem cvetenju v večjem delu Slovenije. Prve cvetove odpirajo zgodnje češnje, skoraj povsod so že odcvetele marelice. Kjer so cvetovi preživeli zadnjo ohladitev, so zdaj v fazi mladih plodičev, ti pa so za mraz prav tako zelo občutljivi. Temperatura zraka se je na repu marca že spustila malo pod ledišče, prva aprilska jutra ostajajo zelo hladna, ohladilo se je do –5 °C, na Goriškem do okoli –2 °C, v znanih mraziščih je bilo še hladneje. Slive in češplje so v fenološki fazi od socvetja v balonskem stadiju do polnega cvetenja. Pod temi mejami lahko na sadnih rastlinah že vidimo poškodbe zaradi nizkih temperatur zraka.

Krompirja ne prehitro v tla

Spet se je izkazalo, da pretirano hitenje s sajenjem rastlin na vrtove ni pametna odločitev, nežne rastline na prostem zagotovo poškodujejo nizke temperature.


Priprave na novo vegetacijsko sezono so živahne. Med zgodaj sajenimi se vse pogosteje pojavlja krompir; preden ga prestavimo na vrtove in njive, je treba preveriti ustreznost temperature tal in njihovo prehranjenost. Krompir najbolje uspeva v globokih in humoznih tleh. Na toplejših območjih lahko sadimo zgodnjega, če nasad pokrijemo, že januarja. Tudi v tem primeru je nujna primerna priprava tal.

Zelo pomemben postopek je pravilna kalitev. Po nasvetih kmetijskih svetovalnih služb nakalitev gomoljev poteka tako, da jih za daljše obdobje postavimo v prostor z ustrezno temperaturo, vlago in osvetlitvijo. Če ga želimo nakaliti v dveh tednih, naj kalitev poteka pri temperaturi do 20 °C. Na ta način bo pognalo manj kaličev, rastline bodo imele manj stebel. Temperaturo moramo nekoliko znižati nekaj dni pred sajenjem, da ni šoka, ko gomolje posadimo v relativno hladna tla. Drug način je nakalitev pri temperaturi od 10 do 15 °C. Gomolji pri tej temperaturi poženejo več kaličev, nato razvijejo več stebel ter oblikujejo nekoliko več drobnejših gomoljev. Kalitev pri nižji temperaturi poteka dlje, od treh tednov do enega meseca.


Treba je poskrbeti za primerno svetlobo. Če je v prostoru pretemno, so kaliči dolgi in krhki ter zelo svetli, ob ustrezno močni svetlobi se razvijejo trdni, zbiti in močno obarvani. Gomolje za kalitev pretresemo v zabojčke. Krompir sadimo, ko se tla ogrejejo na 8 °C. Lahko ga sadimo pod črno folijo, zaradi katere se tla še bolj ogrejejo, to pa pospeši rast. Na foliji naredimo luknje in previdno posadimo nakaljeni krompir. Vse še dodatno prekrijemo s kopreno, ki zaščiti nasad pred nizkimi temperaturami (do –2 °C). Odstranimo jo šele, ko se temperatura zraka dvigne nad 22 °C. V tem času so mladi gomolji že v velikosti oreha.

List za listom

Ob omejenem gibanju se zaenkrat še lahko odpravimo v bližnji gozd, kjer se bohoti čemaž (Allium ursinum), ki mu zaradi vonja po česnu pravimo divji česen, imenujemo ga tudi medvedji česen, saj se z njim zelo radi prehranjujejo rjavi medvedje. Že v starem Egiptu so ga imeli za sveto rastlino in verjeli, da daje ljudem živalske lastnosti. V mitologiji je medved simbol fizične moči, ime medvedji luk, Alinum ursinum, je dobil ravno po tej mitološki osnovi. Obenem je mogoča razlaga, da naj bi se medved po dolgi zimi najedel čemaža, da bi si prečistil kri ter se znebil parazitov.


Čemaž raste v senčnih in zelo vlažnih predelih gozdov, na močvirnatih tleh ali ob potokih, na nekoliko bolj kislih tleh. Ima drobne bele cvetove, a takrat listi niso več mladi in primerni za uporabo v kuhinji. Mladi listi so sveže zeleni in svetli, stari pa suličasti in temneje zeleni. Čemaž ima v zemlji podolgovato čebulico, ki je obdana z belo prozorno kožico.

Podoben je dvema zelo strupenima rastlinama: šmarnici (Convallaria majus) in podlesku (Colchicum autumnale), ki pa ne dišita po česnu. Cvet šmarnic je precej drugačen od čemaževega cveta, listi pa se skorajda ne razlikujejo. Podlesek raste v rozetah, listi so spodaj žleboviti, rastlina raste navpično. Spomladi se moramo zanašati predvsem na videz temno zelenih gladkih suličastih listov in vonj po česnu, da ne bi po pomoti nabrali drugih strupenih rastlin, kot so šmarnice, jesenski podlesek in čmerika.


Pomembno je, da nabiramo vsak list posebej, kar je bolj pregledno. Najbolje je, da ga utrgate in pomečkate ter se prepričate, ali ima res vonj po česnu.