Čeprav je rdeč, ni strupen

Žametasti goban (Boletus erythropus) je prvi opisal Chrisitian Hendrik Persoon leta 1796 in mu dal ima boletus eritropus. Najnovejše ime po Index Fungorumu je Neoboletus erytropus, slovensko pa se ni spremenilo. Splošno ime boletus prihaja iz grškega bolosov, kar pomeni kos gline. Kako povezati to ime z imenom goban, vedo najbrž le mikologi, slavisti ali kdo že pač. Pri nas so to gobani in ljudje jih poznajo ali pa tudi ne.

Žametasti goban je dokaj pogosta goba v naših gozdovih, vendar je ljudje ne nabirajo zaradi njene rdeče barve. Že od nekdaj je med ljudstvom poznano mnenje, da je vse, kar je rdeče, strupeno. Pa to seveda ne drži.

Do novembra

Klobuk ima premer od 8 do 20 cm. Mlad je polkrožen, nato se zravna in je na temenu še vedno nekoliko izbočen. Je zelo spremenljive barve, od čokoladno rjave do bledo rjave in bronaste. Površina je suha in značilno žametasta.


Trosovnica je sestavljena iz cevk, ki na zraku pozelenijo. Luknjice cevk so drobne, sprva rumenkaste do oranžne, kmalu postanejo bolj ali manj rdeče in s starostjo rjaste rjave.


Mlad bet je trebušast, nato valjast, visok od 6 do 15 cm in debel od 2 do 6 cm. Nima mrežice, je pa posut z rdečimi pikami.
Meso je citronasto rumeno, na prerezu takoj oksidira v temno modro barvo do skoraj črne. Nima posebnega vonja in okusa.
Raste od maja do novembra pod listavci in iglavci na različnih podlagah.

Surova škodi

Goba je pogojno užitna, treba jo je termično obdelati, saj je surova lahko škodljiva. Kulinarična vrednost ni ravno visoka, same niso najboljše, dobro jih je mešati z drugimi vrstami, pa še potem okus marsikomu ne odgovarja. Lani jih je raslo res veliko in našli smo tudi ogromno izpuljenih, saj so nabiralci mislili, da so druge vrste gobani. Ja, na pogled, predvsem od zgoraj, je zelo zavajajoča, ko pa jo izpulimo, vidimo, da ni tista vrsta, ki smo jo pričakovali, zato toliko zavrženih.


Zamenjava je mogoča z nekaterimi gobani, ki imajo rdečo trosovnico: z volčjim gobanom (Boletus lupinus), s queletovim (Boletus queletii) in dupainovim (Boletus dupaini) gobanom. Nekateri ga zamenjajo tudi s svinjskim gobanom (Boletus luridus), ki pa ima trosovnico bolj oranžne barve, na betu pa veliko mrežico. Doživeli smo že, da so nas nabiralci spraševali, ali ni to morda vražji goban (Boletus satanas), a ta ima svetlejši klobuk, bet ni tako rdeč in niti trosovnica ne. O tej zanimivi strupeni gobi bomo povedali kaj več naslednjič.

Sicer pa nabirajte le tiste gobe, ki jih dobro poznate, druge pustite v naravi, saj so nekatere pravi okras.