ČESEN
Česen ima najraje jagode
V tem letnem času ga sadimo globlje kot spomladi, izberemo najlepše in najbolj zdrave stroke; namenimo mu sončno gredo in pazimo na primerne sosede.
Odpri galerijo
Do pomladi bo lepo razvil koreninski sistem in ne bo izgubljal energije za začetno rast. FOTO: Cherriesjd/Getty Images
Je ena od nepogrešljivih vrtnin na vrtu, saj je v kuhinji res široko uporaben. Sadimo ga jeseni ali spomladi, vendar bo jesenski bolje uspeval in dal boljši pridelek. Zato naj hladno in mokro vreme ne bo razlog, da bi sajenje prestavili na konec zime. Pravzaprav se nič ne mudi, v drugi polovici oktobra in še novembra je idealen čas. Super je, da ujamemo kakšen mesec pred zmrzaljo. Izberemo gredo, kjer bo imel veliko sonca, zemlja naj bo propustna, najbolje humusna. Če bo voda zastajala, lahko pridelek pobere gniloba.
Pozorni bodimo tudi na to, da prst ni pognojena, sadimo tam, kjer nismo gnojili že tri leta, zlasti ne mara hlevskega gnoja, raje uporabimo kupljeno organsko gnojilo ali kompost. Pomemben je tudi kolobar, ne sadimo ga za kapusnicami, čebulo, drobnjakom in česnom. Pozorno izberimo tudi sosede, najraje ima jagode, do katerih je prav zaščitniški, saj jim odganja bolezni. Dober predhodni posevek česna so kumare, korenje, paradižnik, motovilec, krompir ali jagode, dobro pa bo uspeval tudi v družbi korenja, solate in rdeče pese. Glede na to, da česen jeseni sadimo na precej prazne grede, že prej načrtujmo, kaj in v kakšnih postavitvah bo raslo naslednje leto.
Pri izbiri sorte imamo na voljo domače, znana sta predvsem ptujski jesenski in ptujski spomladanski, pa tudi zimski anka. Vse naštete lahko sadimo jeseni; prednost jesenskega sajenja je, da bo do pomladi že lepo razvil koreninski sistem in ne bo izgubljal energije za začetno rast. Sorto izbiramo tudi glede na to, kdaj nameravamo pridelek porabiti. Če ga bomo skladiščili, posadimo sorte ptujski spomladanski in zimski anka, ptujski jesenski pa je bolj primeren za takojšnjo uporabo.
Preden česen posadimo, ga je dobro razkužiti. Uporabimo kamilični ali žajbljev čaj ali pa kupimo ustrezen pripravek. Sadimo v sadilne jame, jeseni precej globoko, tudi do deset centimetrov, tako bo bolj zaščiten pred mrazom, čeprav dobro prenaša temperature do –20 stopinj. Na pomlad ga lahko zaščitimo s kopreno, tako zaradi temperature kot zaradi čebulne muhe, ki ga rada napade. Kopreno pustimo do maja, ko čebulna muha konča uničevalni pohod. Za bolezni pa ni pretirano občutljiv.
Potisnemo ga v jarke, s ploščatim delom navzdol. FOTO: Yuriys/Getty Images
Pozorni bodimo tudi na to, da prst ni pognojena, sadimo tam, kjer nismo gnojili že tri leta, zlasti ne mara hlevskega gnoja, raje uporabimo kupljeno organsko gnojilo ali kompost. Pomemben je tudi kolobar, ne sadimo ga za kapusnicami, čebulo, drobnjakom in česnom. Pozorno izberimo tudi sosede, najraje ima jagode, do katerih je prav zaščitniški, saj jim odganja bolezni. Dober predhodni posevek česna so kumare, korenje, paradižnik, motovilec, krompir ali jagode, dobro pa bo uspeval tudi v družbi korenja, solate in rdeče pese. Glede na to, da česen jeseni sadimo na precej prazne grede, že prej načrtujmo, kaj in v kakšnih postavitvah bo raslo naslednje leto.
Jeseni ga sadimo precej globoko, tudi do deset centimetrov.
Pri izbiri sorte imamo na voljo domače, znana sta predvsem ptujski jesenski in ptujski spomladanski, pa tudi zimski anka. Vse naštete lahko sadimo jeseni; prednost jesenskega sajenja je, da bo do pomladi že lepo razvil koreninski sistem in ne bo izgubljal energije za začetno rast. Sorto izbiramo tudi glede na to, kdaj nameravamo pridelek porabiti. Če ga bomo skladiščili, posadimo sorte ptujski spomladanski in zimski anka, ptujski jesenski pa je bolj primeren za takojšnjo uporabo.
Preden česen posadimo, ga je dobro razkužiti. Uporabimo kamilični ali žajbljev čaj ali pa kupimo ustrezen pripravek. Sadimo v sadilne jame, jeseni precej globoko, tudi do deset centimetrov, tako bo bolj zaščiten pred mrazom, čeprav dobro prenaša temperature do –20 stopinj. Na pomlad ga lahko zaščitimo s kopreno, tako zaradi temperature kot zaradi čebulne muhe, ki ga rada napade. Kopreno pustimo do maja, ko čebulna muha konča uničevalni pohod. Za bolezni pa ni pretirano občutljiv.
