VRT
Česen sadimo z jagodami
Jeseni posajeni bo dal boljši pridelek; ne mara hlevskega gnoja in drugih organskih gnojil, ne sadimo ga na grede, na katerih so prej rasle kapusnice.
Odpri galerijo
Jeseni ga sadimo do deset centimetrov globoko. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Čas sajenja vrtnin se res bliža koncu, a oktobra, najbolje v drugi polovici, pa še celo novembra, če bo vreme, posadimo še česen. Sicer ga lahko sadimo tudi spomladi, marca, vendar moramo v tem primeru vzeti v zakup nekoliko slabši in manjši pridelek. Za zgodnjo rast potrebuje nekoliko specifične razmere, zato je nadvse pomembno, da ulovimo pravi čas za sajenje. Idealno je, če to storimo približno en mesec pred zmrzaljo, da se ima čas dobro ukoreniniti. Za ta proces je idealna temperatura zemlje med 10 °C in 15 °C.
V tem primeru bo dobro prestal zimo, prenese namreč tudi temperature, nižje od −20 °C. Slabše bo prezimil, če bo v zemlji prehitro in bo pred zimo pognal liste. Spomladi bo začel rasti že pri temperaturi 3 °C. Če se odločimo za pomladno sajenje, naj bo to čim bolj zgodaj, dokler je zemlja še hladna, sicer pa bo tisti, ki ga sadimo na pomlad, v rasti zaostajal za jesenskim, ki ima že izdelan koreninski sistem.
Izberemo sončno gredo, zemlja naj bo prepustna in po možnosti humusna. Prerahljamo jo in ne gnojimo z organskimi gnojili. Seveda tudi pri česnu upoštevamo kolobar in dobre sosede: razume se z jagodami, saj jih ščiti pred boleznimi, rad ima korenček, rdečo peso in solato. Sadimo ga na gredice, kjer so poprej rasli kumare, korenje, paradižnik, motovilec, krompir ali jagode, ne sadimo ga za kapusnicami.
Pri nas običajno izberemo slovenske sorte, ptujski jesenski, ptujski spomladanski in zimski anka. Za zimsko skladiščenje sta primerna zadnja dva, jesenski bo zdržal kvečjemu do decembra. Za dober pridelek za sajenje izberemo zdrave, velike stroke, praviloma zunanje, saj so ti najlepši in največji in bodo praviloma dali najboljši pridelek.
Glavice razdelimo na stroke, preventivno jih lahko namočimo v preparat za razkuževanje. Kupimo lahko pripravke iz alg za krepitev odpornosti rastlin, lahko jih namočimo v kamilični ali žajbljev čaj. Sadimo ga na deset centimetrov, prav toliko naj bodo narazen vrstice. Potikamo ga do deset centimetrov globoko, spomladi nekoliko bolj plitvo, štiri do pet centimetrov. Če ga sadimo jeseni, ga je dobro zastreti s slamo.
Česen za bolezni ni preveč občutljiv, med škodljivci ga zadnja leta ogroža predvsem česnova muha. Pridelek zavarujemo s kopreno, pokrijemo ga takoj, ko zemlja spomladi odmrzne. Pokrit naj bo do začetka aprila, muha pozneje ni nevarna, ker ima le en rod.
Za seme izberemo največje in zdrave stroke.
V tem primeru bo dobro prestal zimo, prenese namreč tudi temperature, nižje od −20 °C. Slabše bo prezimil, če bo v zemlji prehitro in bo pred zimo pognal liste. Spomladi bo začel rasti že pri temperaturi 3 °C. Če se odločimo za pomladno sajenje, naj bo to čim bolj zgodaj, dokler je zemlja še hladna, sicer pa bo tisti, ki ga sadimo na pomlad, v rasti zaostajal za jesenskim, ki ima že izdelan koreninski sistem.
Izberemo sončno gredo, zemlja naj bo prepustna in po možnosti humusna. Prerahljamo jo in ne gnojimo z organskimi gnojili. Seveda tudi pri česnu upoštevamo kolobar in dobre sosede: razume se z jagodami, saj jih ščiti pred boleznimi, rad ima korenček, rdečo peso in solato. Sadimo ga na gredice, kjer so poprej rasli kumare, korenje, paradižnik, motovilec, krompir ali jagode, ne sadimo ga za kapusnicami.
Najbolje ga je saditi približno en mesec pred zmrzaljo.
Pri nas običajno izberemo slovenske sorte, ptujski jesenski, ptujski spomladanski in zimski anka. Za zimsko skladiščenje sta primerna zadnja dva, jesenski bo zdržal kvečjemu do decembra. Za dober pridelek za sajenje izberemo zdrave, velike stroke, praviloma zunanje, saj so ti najlepši in največji in bodo praviloma dali najboljši pridelek.
Glavice razdelimo na stroke, preventivno jih lahko namočimo v preparat za razkuževanje. Kupimo lahko pripravke iz alg za krepitev odpornosti rastlin, lahko jih namočimo v kamilični ali žajbljev čaj. Sadimo ga na deset centimetrov, prav toliko naj bodo narazen vrstice. Potikamo ga do deset centimetrov globoko, spomladi nekoliko bolj plitvo, štiri do pet centimetrov. Če ga sadimo jeseni, ga je dobro zastreti s slamo.
Izberemo sončno gredo, zemlja naj bo prepustna in po možnosti humusna.
Česen za bolezni ni preveč občutljiv, med škodljivci ga zadnja leta ogroža predvsem česnova muha. Pridelek zavarujemo s kopreno, pokrijemo ga takoj, ko zemlja spomladi odmrzne. Pokrit naj bo do začetka aprila, muha pozneje ni nevarna, ker ima le en rod.
