RASTLINE

Čez zimo počivajo

Zunanje rastline v loncih je treba zaščititi pred mrazom, tiste, katerih domovina so toplejši kraji, pa prenesemo v notranjost; potrebujejo dovolj svetlobe, konstantno temperaturo in mir.
Fotografija: Rastline čilija, ki so tudi poleti rasle v lončkih, prestavimo v zaprt prostor. FOTO: Brane Piano
Odpri galerijo
Rastline čilija, ki so tudi poleti rasle v lončkih, prestavimo v zaprt prostor. FOTO: Brane Piano

Vreme nas še razveseljuje z visokimi temperaturami in sončnimi dnevi, čeprav so jutra že kar hladna. A že zdaj je dobro misliti na rastline, za katere smo vse leto pridno skrbeli in bi želeli, da uspevajo tudi prihodnje leto.

Tiste, ki jih imamo v loncih na prostem, naj bo to na balkonu, terasi ali v vrtu, ne morejo tako ostati tudi čez zimo, saj bodo pomrznile ali bodo njihove korenine zelo poškodovane. V lončku, naj bo še tako velik, razmere za rast namreč niso enake kot neposredno v zemlji, v njem je prostora bistveno manj in zemlja v njem je veliko bolj dovzetna za temperaturne spremembe.

Agrumi ponekod na Primorskem lahko prezimijo v zavetrnih legah, drugod jih je bolje prestaviti v notranjost. FOTO: Anikasalsera/Getty Images
Agrumi ponekod na Primorskem lahko prezimijo v zavetrnih legah, drugod jih je bolje prestaviti v notranjost. FOTO: Anikasalsera/Getty Images


Rastline, ki jih na ta način gojimo, je zato v hladnejših mesecih nujno prestaviti v zaprte prostore, še posebno to velja za tiste, vajene toplejših podnebij, kot so agrumi, čiliji, agave, oleandri, rožmarin, oljke in podobno. Vrtne in tiste, katerih domovina so kraji s hladnejšim podnebjem, lahko ostanejo zunaj čez zimo, a jih je treba ustrezno zaščititi. Brez težav denimo zunaj pustimo lovorikovec, pušpan in vrtnice. Okrog korita ovijemo material za izolacijo, lahko je to netkana tkanina, folija z zračnimi žepki ali kaj tretjega, dobro je prekriti tudi zemljo, nato pa jih umaknemo s hladnih tal na lesene palete ali podlago iz stiropora. Potem jih postavimo v zavetrje, ob steno, če je le možno, tudi pod streho.

Brstični ohrovt je brez težav na prostem. FOTO: Dimijana/Getty Images
Brstični ohrovt je brez težav na prostem. FOTO: Dimijana/Getty Images


Mediteranske rastline, ki nižjih temperatur ne prenesejo dobro, prenesemo v zaprt prostor, kjer se temperatura v najhladnejših nočeh ne bo spustila pod pet in čez dan dvignila nad deset stopinj Celzija. Pozimi namreč potrebujejo mir, kar pomeni čim manj zalivanja, čim bolj konstantno in ne previsoko temperaturo, pozabiti pa ne smemo na svetlobo, saj to potrebujejo tudi v času mirovanja. Prezimimo lahko rastline čilija, a le, če so tudi poleti rasle v lončkih. Presajanje odraslih iz zemlje v lončke je zanje namreč stresno, saj jim bomo skoraj zagotovo poškodovali korenine, naj bomo še tako pazljivi. Drugi nasveti so enaki kot za prezimovanje mediteranskih in drugih eksotičnih rastlin – svetel, ne prehladen in ne pretopel prostor ter mir.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije