Ciklama naznanja pozno poletje. Je privlačna, a tudi strupena rastlina
Zaradi pogostih padavin in neugodnega vremena v zadnjih tednih se je žetev pšenice marsikje zavlekla v zadnje julijske dni. Po statističnih podatkih je bilo letos v Sloveniji posejanih 29.000 ha površin z ozimno pšenico in okrog 22.000 ha z ječmenom. V letošnji pridelovalni sezoni ozimnih žit so bile v času jesenske setve ugodne razmere za vznik in razraščanje, v spomladanskem času pa so že nastopile težave.
Največ preglavic je maja povzročilo obilno deževje in ponekod poplave, zaradi pretirane namočenosti tal so se začele pojavljati bolezni žit, varstva posevkov pa ni bilo mogoče izvesti pravočasno. V poletnem času so škodo na nekaterih območjih povzročili še toča, obilne padavine in veter. Po prvih podatkih s terena so pridelki manjši od pričakovanih, pri ječmenu za od 20 do 30 odstotkov, pri pšenici pa za od 10 do 20 odstotkov. Obstajajo velike razlike med območji zaradi raznolikosti vremenskih razmer in tudi zaradi raznolikih lastnosti tal.
Setev strniščnih posevkov
Po spravilu žit in drugih zgodnjih kultur prihaja čas za setev strniščnih dosevkov, kot so ajda, proso, strniščna repa ali rdeča pesa, mnogocvetna ljuljka, inkarnatka, grašljinka, črna detelja, krmna ogrščica, lucerna in druge. Posevki imajo široko paleto uporabnosti: so hrana za ljudi, dodatna krma, zaščita tal zunaj vegetacijske sezone ali kot zeleni podor za izboljšanje rodovitnosti in strukture tal, izboljšan kolobar, zmanjšana zapleveljenost in izpiranje hranil, medonosne rastline so dodatna čebelja paša. Setev se izvaja, ko so tla po spravilu žit primerno suha in je vreme stabilno. Lahko jo opravimo brez oranja, samo s plitvo površinsko obdelavo tal. Če orjemo, pa moramo brazdo takoj zapreti in prerahljati gornji sloj, da ne izgubljamo vlage. Letos imamo več težav s preobiljem vlage kot z njenim pomanjkanjem. Če žitne slame ne odvažamo, jo čim prej plitvo zadelamo v tla. Da bi se slama normalno razkrajala, potrebuje dovolj dušika, ki ga lahko dodamo z gnojevko. Setev opravimo z žitno sejalnico ali trosilnikom rudninskih gnojil. Potem zemljišče povaljamo, ker s tem bolje povežemo semena s tlemi.
V naravi je navadna ciklama koristna, ker z dolgimi korenikami utrjuje teren in na pobočjih preprečuje erozijo.
Koruzna svila
Najpogostejša krmna poljščina je koruza. V zadnjih dneh so tovrstni posevki marsikje obležali zaradi neurij. Koruza je trenutno v večjem delu Slovenije v fazi sušenja svile na ženskih cvetovih. V rastni sezoni porabi 600–800 l vode/m2, največ pa v obdobju od cvetenja do mlečne zrelosti. Za rast je najodločilnejša dobra preskrba tal z vodo v času vznika in v generativnem obdobju. Letos je generativno obdobje koruze marsikje motil pogost dež. Začne se z metličenjem oziroma s pojavom moških klasastih socvetij na vrhu glavnega stebla in skoraj sočasnim pojavom enega ali dveh ženskih socvetij – klasov (storžev), ki poženejo iz pazduhe spodnjih listov. Na moških socvetjih so prašniki, ki ob prašenju od tri do pet dni iztresajo cvetni prah. Na vrhu ženskih cvetov opazimo lepljive pestiče na dolgih vratovih, ki spominjajo na svilo, zato se ta fenološka faza imenuje svilanje. Ko svila izgubi lepljivost, je cvetenje ženskih cvetov zaključeno. Po oploditvi sledita formiranje in polnjenje zrn.
Kjer je toča sklestila cele rastline, tehnologi ponovno setev silažne koruze od sredine julija označujejo za tvegano, ker tudi najzgodnejši hibridi dozorijo le ob ugodnem avgustovskem vremenu in dolgi ter topli jeseni. Manjše tveganje je, če se živinorejci odločijo za setev deteljno-travnih mešanic in mnogocvetnih ljuljk, saj te omogočajo zimsko ozelenitev njiv.
Vijoličasti kokorik
V gozdu se že pojavljajo vijolični cvetovi navadnih ciklam, ki naznanjajo pozno poletje. Navadna ciklama spada v družino jegličevk in je zimzelena trajnica. Spomladi razvije liste, ki se obdržijo do naslednje pomladi. Običajno propadejo šele, ko se razvijejo novi listi. Listi in cvetovi poženejo iz gomolja, ki je v zemlji. Rožnati ali vijoličasti cvetovi so posamični na dolgih pecljih. Cvetijo od konca julija ali začetka avgusta pa vse do konca novembra. Če so razmere ugodne, lahko tudi kasneje. Omamno dišijo.
Pri nas je ciklama uvrščena na seznam zavarovanih rastlin, dovoljeno je nabiranje nadzemnih delov, podzemnih gomoljev pa ne smemo izkopavati. V naravi je koristna, ker z dolgimi korenikami utrjuje teren in na pobočjih preprečuje erozijo. Je privlačna, a tudi strupena rastlina, saj vsebuje glikozid ciklamin, ki ob zaužitju povzroča bruhanje, črevesne krče in motnje živčevja. Naši predniki so ciklami nadeli številna domača imena: kokorik, zajček, bogov korček, kržič, planinska vijolica, podzemeljska hruška, volčje jabolko, kozja repica, krešec, turki in še katero.
Najpogostejša krmna poljščina je koruza, v zadnjih dneh so posevki marsikje obležali zaradi neurij.