PEKOČA RASTLINA
Čilije že zdaj v zemljo
Če bi radi uživali v obilnem pridelku in bili brez skrbi, ali nas bo jeseni prehitel mraz, sejemo že januarja ali februarja; to še posebno velja za bolj pekoče sorte, ki potrebujejo dalj časa, da obrodijo.
Odpri galerijo
Če čili posejemo dovolj zgodaj, bomo v pridelku bolj blagih sort lahko uživali že julija. FOTO: Nitrub/Getty Images
Čeprav večini ob pogledu skozi okno najbrž ne pade na misel, da bi začel razmišljati o vrtnih opravilih, pa bodo tisti, ki želijo jeseni uživati v obilnem pridelku čilija, morali to počasi le začeti. Čilije, še posebno bolj pekoče, kot so denimo različne sorte habanero čilijev, namreč začnemo v lončke sejati že januarja oziroma najpozneje februarja. Ker te vrste potrebujejo precej časa, da obrodijo, lahko pri nas, še posebno če nas zgodaj preseneti hladna jesen, v nasprotnem primeru veliko pridelka izgubimo.
Domovina čilijev je Južna Amerika, kjer so dnevi dolgi in topli, in takšne razmere potrebujejo tudi pri nas. Preden semena vtaknemo v zemljo, nekateri svetujejo, da jih je dobro za nekaj dni zaviti v mokro papirnato brisačko, ki jo položimo v bližino radiatorja ter ves čas skrbimo, da se ne osuši. Po približno treh dneh bo pognal kalček, ki ga vtaknemo v kakovostno zemljo za sejančke, lončke pa postavimo na toplo mesto. Idealna temperatura je med 18 in 25 stopinjami Celzija.
Zemljo redno škropimo z vodo, lončke lahko tudi prekrijemo s prozorno folijo, ki jo na več mestih naluknjamo z zobotrebcem ter tako preprečimo, da bi se površina prsti prehitro izsušila. Ko rastlinica pokuka iz zemlje, to lahko traja od pet do deset dni, lončke prestavimo na toplo in čim bolj svetlo okensko polico ter nadaljujemo redno močenje zemlje. Ko so rastlinice dovolj velike in trdne, torej ko bo poleg kličnih pognal še par ali dva pravih listov, izberemo najlepše in najmočnejše ter jih presadimo vsako v svoj lonček. V zemljo zakopljemo čim večji del stebla, najbolje vse do listov, saj bodo tako razvile močan koreninski sistem.
Ker bomo čilije na prosto prestavili šele maja, je treba paziti, da se do takrat v zaprtih prostorih sadike ne bodo pretegnile, kar pomeni, da morajo imeti ves čas dovolj svetlobe. O tem, kako jih pripravimo na življenje na prostem in kaj storimo, če nas jeseni prehiti mraz, sadeži pa še niso povsem dozoreli, pa nekoliko pozneje.
Preden jih posejemo, lahko semena za nekaj dni zavijemo v mokro brisačko in postavimo v bližino radiatorja. FOTO: getty Images
Domovina čilijev je Južna Amerika, kjer so dnevi dolgi in topli, in takšne razmere potrebujejo tudi pri nas. Preden semena vtaknemo v zemljo, nekateri svetujejo, da jih je dobro za nekaj dni zaviti v mokro papirnato brisačko, ki jo položimo v bližino radiatorja ter ves čas skrbimo, da se ne osuši. Po približno treh dneh bo pognal kalček, ki ga vtaknemo v kakovostno zemljo za sejančke, lončke pa postavimo na toplo mesto. Idealna temperatura je med 18 in 25 stopinjami Celzija.
Vse od začetka potrebujejo toploto, ko pokukajo iz zemlje, pa še veliko svetlobe.
Zemljo redno škropimo z vodo, lončke lahko tudi prekrijemo s prozorno folijo, ki jo na več mestih naluknjamo z zobotrebcem ter tako preprečimo, da bi se površina prsti prehitro izsušila. Ko rastlinica pokuka iz zemlje, to lahko traja od pet do deset dni, lončke prestavimo na toplo in čim bolj svetlo okensko polico ter nadaljujemo redno močenje zemlje. Ko so rastlinice dovolj velike in trdne, torej ko bo poleg kličnih pognal še par ali dva pravih listov, izberemo najlepše in najmočnejše ter jih presadimo vsako v svoj lonček. V zemljo zakopljemo čim večji del stebla, najbolje vse do listov, saj bodo tako razvile močan koreninski sistem.
Odlični za zdravjeVsebujejo alkaloid kapsiacin, ta jim daje značilno pekočino, ki ima na zdravje mnoge pozitivne učinke. Uživanje čilija tako lajša glavobole, tudi migrene in bolečine v sinusih, pomaga zniževati raven slabega holesterola v krvi in posledično ščiti srce in ožilje, nekatere raziskave so pokazale celo, da naj bi kapsiacin deloval protirakavo in protitumorno.
Ker bomo čilije na prosto prestavili šele maja, je treba paziti, da se do takrat v zaprtih prostorih sadike ne bodo pretegnile, kar pomeni, da morajo imeti ves čas dovolj svetlobe. O tem, kako jih pripravimo na življenje na prostem in kaj storimo, če nas jeseni prehiti mraz, sadeži pa še niso povsem dozoreli, pa nekoliko pozneje.
