Čiščenje pohodniške opreme: nad smolo z alkoholom
Za pohodniško opremo je treba, tako kot za opremo za na plažo ali bazen, skrbeti drugače kot za običajna oblačila, saj je izpostavljena precej bolj ekstremnim razmeram, kot so blato, smola, močno sonce, kreme za sončenje, repelenti in podobno. Pohodniška oprema je poleg tega običajno iz drugačnih materialov in pogosto vodoodporna, kar zahteva posebno nego oziroma večjo previdnost. Da bi oblačila čim dlje ohranila lastnosti, ki vlagi preprečujejo, da bi pronicala do drugih plasti oblačil, jih pred pranjem obrnemo z notranjo stranjo navzven in ne uporabljamo običajnih detergentov, še manj mehčalcev.
Agresivni detergenti bodo namreč z vsakim pranjem malce poškodovali vlakna, dokler ne bodo ta uničena. Enako velja za mehčalce, ti se namreč oprimejo na vlakna, in tudi če oblačila po pranju dodatno speremo, bodo tam ostala. V tem primeru se bodo sicer na njih nabirala počasneje, a končni rezultat bo enak.
Posebna pralna sredstva
Najbolje bi bilo, če bi pred pranjem vodoodpornih oblačil najprej boben pralnega stroja temeljito sprali in tako odstranili ostanke pralnih sredstev preteklih pranj, ki bi se lahko prenesli na oblačila. Da bo čiščenje bobna čim bolj temeljito, vanj vlijemo deciliter kisa in nato v prazno vklopimo katerega od programov, ki perejo pri višjih temperaturah. Ko se nato lotimo pranja vodoodpornih oblačil, uporabimo posebna pralna sredstva, namenjena le njim, še prej pa natančno preučimo navodila proizvajalca. Če na etiketi opazimo znak, da se določeni kos ne pere v pralnem stroju, tega pač ne počnemo. Po pogosti uporabi in pranju je priporočljivo tovrstna oblačila ponovno obdelati s posebnimi spreji, ki s tkanin odbijajo vodo.
Blato odstranimo
V pralnem stroju nikoli ne peremo ničesar blatnega. Počakamo, da se blato posuši, in ga temeljito očistimo s krtačo. Pesek in drugi trdi delci v blatu lahko med pranjem poškodujejo vlakna ali jih celo pretrgajo.
Ker se med pohodi in kampiranji pogosto srečujemo z neusmiljenimi sončnimi žarki in komarji, se je treba seveda zaščititi, a tako kreme za sončenje kot repelenti so izredno agresivni in lahko poškodujejo tkanine, s katerimi pridejo v stik. Močnejši repelenti proti komarjem vsebujejo visoko koncentracijo DEET, ta pa topi plastiko, zato jih nikoli ne škropimo po šotorih, spalnih vrečah in oblačilih iz umetnih materialov.
Trdovratna maščoba
Kreme za sončenje po drugi strani vsebujejo maščobe, nekatere tudi barvila, zato so tovrstni madeži eni najbolj trdovratnih. Če je to le mogoče, se s kremo namažemo vsaj pol ure, preden se oblečemo. Tako se bo imela čas vpiti v kožo in oblačila bodo ostala čista. Če na tkanini opazimo madež, pa oblačilo obrnemo z notranjo stranjo navzven in na madež usmerimo curek hladne vode. Nato nanj nakapamo mešanico tople vode in detergenta za pomivanje posode ter jo nežno vtremo, speremo in operemo kot običajno. Izogibamo se le uporabi sušilnega stroja, dokler madež povsem ne izgine, v nasprotnem primeru bo vročina maščobo iz kreme »zapekla« v vlakna in je ne bomo mogli odstraniti.
DEET, ki ga vsebujejo mnoga sredstva proti komarjem, topi plastiko.
Še ena nadloga, ki nam grozi v naravi, je smola. Odstranimo jo s pomočjo alkohola ali mineralnega olja; oboje kanemo na čisto krpo in previdno vtremo v smolo, pazimo pa, da kar koli od omenjenega v čim manjši količini nanesemo na tkanino, to še posebno velja za olje. Oblačilo dobro speremo in šele nato operemo.
