Čistila v razpršilih nevarna kot kajenje

Na Nizozemskem izvedena študija je pokazala, da čistila v razpršilih predstavljajo enega največjih onesnaževalcev zraka v mestih.

Znanstveniki so z njo dokazali še, da kapaciteta pljuč žensk, ki z njimi pogosto čistijo, na leto upade za 4,3 mililitra. Pri ženskah, ki se s čiščenjem ukvarjajo profesionalno, pa kar za 7,1 mililitra letno, kar je primerljivo s kadilci, ki na dan pokadijo 20 cigaret, piše Mirror. Kot so v poročilu zapisali strokovnjaki, redno čiščenje z njimi negativno vpliva na pljuča, saj slabi njihovo membrano.

Pojasnjeni dolgoročni vplivi

»Kratkoročen učinek sredstev za čiščenje na pljuča je že dolgo znan, med drugim je dokazano, da povečujejo tveganje za astmo. Do nedavnega pa je bilo premalo podatkov o tem, kako ta na pljuča delujejo na dolgi rok. Predpostavljali smo, da ob stalni uporabi slabšajo kapaciteto pljuč, ter to tezo dokazali,« je povedala ena od vodilnih v raziskavi, Cecile Svanes z univerze Bergen na Norveškem, in dodala, da pri moških, ki so čistili z enakimi čistili, takega vpliva ni bilo zaznati. Kje se skrivajo vzroki za to, pa bodo poskušali ugotoviti z nadaljnjim raziskovalnim delom.

Velikokrat povsem odveč

»Čiščenje s takimi in drugačnimi kemikalijami od zdravja terja davek, zaradi vdihavanja v njih prisotnih snovi so najbolj izpostavljena pljuča. V večini primerov čistila v razpršilih sploh niso potrebna, saj povsem zadostujejo vlažne krpe iz mikrovlaken,« je še povedala znanstvenica in dodala, da so tudi s tega vidika priporočljivejša naravna čistila, s katerimi je mogoče odpraviti večino trdovratnih madežev, niso pa nevarna ne zdravju in ne okolju.

Na prvih mestih so tu jedilna soda, alkoholni kis, vodikov peroksid, koruzni škrob, pecilni prašek, eterična olja, iz katerih je mogoče pripraviti številna, zdravju in družinskemu proračunu prijazna čistila.