Claasični kombajni: v Framu predstavili seriji lexion in trion (FOTO)
Podjetje Grapak A1 je 23. marca v Framu predstavilo Claasove žitne in silažne kombajne. Grapak A1 je 20 let staro podjetje, ki kmetijske stroje prodaja na štirih lokacijah, dveh v Sloveniji in dveh na Hrvaškem. Imajo 60 zaposlenih. Leta 2016 so pridobili zastopstvo za Claas za zahodno Slovenijo, danes pa pokrivajo celotno državo. Ena izmed njihovih najpomembnejših prodajanih blagovnih znamk je kajpak – Claas.
Iz Vestfalije v svet
Claas je bil osnovan leta 1913 in je še danes družinsko podjetje. Sedež imajo v mestu Harsewinkel v Vestfaliji, Nemčija. V Evropi in drugje imajo 20 proizvodnih in prodajnih lokacij. Zaposlujejo več kot 12.000 ljudi po vsem svetu in v poslovnem letu 2022 so dosegli prodajo v višini 4,9 milijarde evrov.
Claas je vodilna blagovna znamka na evropskem trgu za žitne kombajne, na svetovnem trgu pa so vodilni z drugo veliko skupino izdelkov – samovoznimi silažnimi kombajni. So tudi v vrhu svetovne kmetijske tehnologije s traktorji, kmetijskimi stiskalnicami in stroji za spravilo krme. V vse svoje produkte vključujejo najsodobnejšo kmetijsko informacijsko tehnologijo.
Strokovna predstavitev
Strokovno predstavitev kombajnov so v Framu izvedli gostje iz matične Claasove tovarne iz Harsenwinkla in regionalnega centra Claas Central Europe GmbH v Avstriji. Predstavili so glavne značilnosti in trende razvoja za njihove žitne in silažne kombajne; med žitnimi so predstavili serijo lexion in trion, med silažnimi pa serijo jaguar. Claas skrbi za večanje strojev (z omejitvami, ki zahtevajo nove rešitve), za učinkovitost izrabe goriva, za optimizacijo delovnih procesov, za natančno kmetovanje in vzdržljivost strojev.
Skoraj sto let kombajnov
Prvi žitni kombajn je Claas izdelal leta 1936. To je bil traktorski kombajn z oznako MDB, ki je imel širino žetvenega ustja 2,1 m. Leta 1953 so izdelali samovozni kombajn hercules SF, ki je imel žetveno ustje širine 2,4 metra. Prvega lexiona 480 so poslali iz tovarne leta 1995; imel je 375 KM in žetveno ustje 7,5 metra. Lexion se je vseskozi posodabljal. Leta 2006 so začeli uvajati sistem cemos automatic, ki je začel s sistemom cruise pilot. Sledili so sistemi cemos dialog, auto separation, auto cleaning, 4D cleaning in auto treshing.
1936. leta je Claas izdelal prvi žitni kombajn.
Dobili so številne nagrade na priznanih sejmih.
Leta 2020 so začeli izdelovati lexiona 8900 z 18.000-litrskim zalogovnikom za seme in 13,8 metra širokim žetvenim ustjem. Zdaj imajo vgrajeno tehnologijo APS synflow walker s 755-milimetrskim mlatilnim bobnom in 600-milimetrskim ločevalnim bobnom.
V produkte vključujejo tudi najsodobnejšo kmetijsko informacijsko tehnologijo.
Žitni kombajni claas trion so na tržišče prišli leta 2021, v Slovenijo pa leta 2022. Trion je dobil prestižno nagrado kmetijski stroj 2022 v kategoriji kombajnov tudi zaradi raznolikosti opreme in mogočih različic.
