Cool Mamacita: z Janijem nisva prav dolgo sanjarila
Po dolgih letih sanjarjenja se je zgodila ena od prelomnic – preselili ste se v hišo na obrobju Ljubljane.
V resnici z Janijem nisva prav dolgo sanjarila. Oba sva blokovska otroka in si niti nisva predstavljala, da bi živela v hiši, o tem se nisva nikoli pogovarjala.
Potem je prišla epidemija covida-19, zaprti smo bili doma, ob sproščanju ukrepov smo obiskovali prijatelje, ki živijo v hiši z vrtom ... Takrat sva začela bolj razmišljati o nepremičnini.
To je bil kar velik zalogaj, kajne?
Zagotovo. Oziroma še vedno je. Najela sva posojilo in ga bova še dolgo odplačevala.
Gotovo sta že prej tudi varčevala?
Da, na srečo sva imela to možnost. Živeli smo v stanovanju moje babice in denar, ki bi ga sicer porabila za najemnino, sva lahko dajala na stran. Res sem hvaležna staršem, da so mi to omogočili. Prihrankov je bilo dovolj za polog in odobritev kredita.
Slovenci smo menda med najvarčnejšimi Evropejci. Dovolite, da vas vprašam, za kakšne potrebe z možem zdaj varčujeta.
Kakšnih večjih zneskov ne dajeva na stran, ker nama ne ostane veliko, ko vsak mesec poplačava vse stroške. Imava pa prihranke za hude čase, kot imamo navado reči, torej določen znesek za morebitne nujne izdatke.
To je nekakšen varnostni mehanizem – če gre kaj narobe in pridejo nepredvideni stroški, da nekaj na strani čaka za rezervo.
Vemo, da ste zelo ustvarjalna in delovna ženska. Vas je kljub temu kdaj strah, kaj lahko prinese finančna prihodnost?
Na nekatere stvari sem začela gledati zelo drugače.
Če bi se vdajala strahovom, ki verjamem, da jim imamo vsi – ne le glede družinskega proračuna, temveč tudi vzgoje otrok, mladostniških let, ki naju čakajo, prav tako glede vsega, kar se dogaja po svetu, v katerem ne le da ni več prijaznosti in spoštovanja, ampak divjajo grozote –, in se ukvarjala zgolj s tem, kaj hudega nas čaka, bi me nedvomno hitro psihično kaj doletelo ...
Zato sem se načrtno odmaknila od novic, poskušam vplivati tam, kjer lahko pomagam, in delujem zelo na dnevni ravni. Življenja ne jemljem za samoumevno, ampak sem za vsak dan hvaležna in ga poskušam maksimalno izkoristiti.
Želim si, da bi se otroci lahko usmerili v stvari, ki jih bodo zanimale in veselile, da bodo najboljši na tem področju, da bodo zajemali življenje s polno žlico ter se obkrožali z ljudmi, ki jih bodo spoštovali, jih imeli radi, predvsem pa, da bodo zdravi.
Kdo vam je najbolj stal ob strani, ko ste se odločili, da boste hodili svojo pot?
Jani, nedvomno. Če ne bi bilo njega, bržkone sploh ne bi šla v to zgodbo. Drug drugemu sva bila v zelo veliko oporo.
Omeniti moram tudi starše, vem, da bodo ob meni in me podpirali, če bi šlo kaj narobe, ter mi stali ob strani, tudi če bi bilo to navzkriž z njihovimi prepričanji.
Nedavno ste predstavili svojo prvo pesem z naslovom Moj mali svet. Kdo je vaš svet?
Moj svet je definitivno moja družina, otroci in Jani. Velik del mojega sveta so oče in mama ter sestra z družino. Ter ožji krog prijateljev.
Oni so moj mali svet.
Draga Teja, vaša najpomembnejša vloga pa je biti mama, mar ne? Kaj si najbolj od vsega želite za hčerko Sio in sina Inaja?
Zanju in seveda za Taja (Janijev sin iz prvega zakona, op. p.) si želim samo to, da bi bili srečni.
Želim si, da bi se lahko usmerili v stvari, ki jih bodo zanimale in veselile, da bodo najboljši na tem področju, da bodo zajemali življenje s polno žlico ter se obkrožali z ljudmi, ki jih bodo spoštovali, jih imeli radi, predvsem pa, da bodo zdravi.
Torej, da bodo zdravi in srečni, uspeh pride sam po sebi.
