Črni teloh se že bohoti
Ob hladnih dneh pogosto pozabimo, da je bilo leto 2021 po podatkih klimatologov Arsa že enajsto v nizu zaporednih let s pozitivnim temperaturnim odklonom glede na obdobje 1981–2010. Podatki kažejo, da so imela v tem tisočletju negativni odklon le leta 2004, 2005 in 2010. Po letu 1970 se povprečna letna temperatura zraka vztrajno dviguje.
Trend segrevanja znaša v tem obdobju okrog 0,42 °C/desetletje. Zrak se je na letni ravni od takrat ogrel že za okrog 2,3 °C. Tudi v letošnjem letu se je že začela izredna statistika temperatur zraka, v obdobju od repa leta 2021 do prve dekade januarja smo marsikje izmerili rekordne vrednosti temperature zraka za to obdobje.
Najtopleje je bilo na Krasu, kjer smo 1. januarja izmerili 19,1 °C. Izredno toplo je bilo tudi v višjih legah; marsikje se je na nadmorski višini okoli 1000 metrov segrelo nad 15 °C. Jutro 5. januarja je bilo po večini nižin nenavadno toplo, ponekod z rekordnimi temperaturami nad 13 °C.
Kakor kdo reže, tako se mu streže
Hladno, vendar suho in sončno vreme je omogočalo, da so se že začela nekatera dela v vinogradih in sadovnjakih. Kjer imajo pridelovalci veliko površin, je to nujno, da jih zgodnja pomlad ne prehiti. Mlade trte, bolj nagnjene k pozebi, obrežemo pozneje, saj zgodnja rez pospeši tudi rast oz. napenjane brstov.
Mlade trte, bolj nagnjene k pozebi, obrežemo pozneje.
Rez trte je poseg vinogradnika v življenjski cikel vinske trte. Z rezjo uravnavamo rodnost in obremenitev vinske trte, kar odločilno vpliva na kakovost grozdja in vina, ki ga želimo pridelati. Na preobremenjeni trti bo grozdje slabo dozorelo, trta se bo z leti izčrpala. Na trti, kjer je obremenitve premalo, se bo izpostavila močna rast, ki bo zavrla razvoj in dozorevanje grozdja. Rez vinske trte opravljamo v času mirovanja, od decembra do napenjanja brstov oz. solzenja. Z obrezovanjem trajno ohranjamo vzgojno obliko in preprečimo, da bi trta kot rastlina zdivjala.
Pri vinski trti ločimo enoletni, dvoletni in stari les. Stari les predstavljajo deblo, krak, tudi kordon, če je vzgoja kordonska. Iz starega lesa raste dvoletni les, na njem pa enoletni, ki je roden. Rozge, izrasle iz starega lesa, so v večini primerov nerodne. Obstajajo različne vzgojne oblike, ki so odvisne tudi od sorte, podlage, lege vinograda in drugih dejavnikov. Znane so primorske vzgojne oblike – kordoni, v preostalem delu Slovenije pa je bolj uveljavljena rez na en šparon ali dva – to je dolg rodni les z več kot sedmimi očesi.
Pred rezjo je treba ugotoviti zdravstveno stanje lesa in prezimitev zimskih očes. To vinogradniki preverjajo z vzdolžnim prerezom očes. S tem ugotovijo, kakšen nastavek se obeta v tekočem letu. Kot pravi Pavčkov verz o pomembnosti reza za kakovost pridelka: »Rez ni le zareza v les z večjo ali manjšo ostrino, rez je živa usodna vez dveh duš, dveh teles v skupno dvojino, rez je globoka vez vinogradnika s trto, z njo je vse možno in vse odprto v petje in pitje, v zgolj količino ali v pobožno sožitje z žlahtnino, saj kakor kdo reže, tako se mu streže.«
Slepica s črno korenino
Toplota popoldnevov marsikje že drami zgodnje spomladanske znanilce. Črni teloh (Helleborus n.) se že bohoti na višjeležečih predelih. Je močno strupena rastlina, ki ima več lokalnih poimenovanj, na primer slepica, kurja smrt, kurjica, kurjouca, kihavka, talajce, glavobolka in druge. Zanj je značilna črna korenika, po kateri ima ime. Steblo nosi en sam bel cvet in navadno ni razvejano. Temno zeleni, usnjati pritlični listi so zimzeleni in značilno oblikovani. Cveti od januarja do aprila, v milih zimah tudi od decembra naprej.
Toplota popoldnevov marsikje že drami zgodnje spomladanske znanilce.
Je zelo priljubljena okrasna vrsta s številnimi kultivarji in križanci, ki imajo raznobarvne cvetove. V Pomurju ga v naravi ne najdemo, saj je vezan na apnenčasta tla in višje nadmorske lege. V zadnjih dneh so se začele po družabnih omrežjih pojavljati fotografije prvih zvončkov, napenjajo pa se tudi brsti lesnatih rastlin.
