Čudežni izvir ni več primeren za pitje (FOTO)
Slovenija ima izjemne zaloge pitne vode, tudi na račun številnih izvirov, studencev in vrelcev, ki prihajajo na dan iz zemeljskih globin in ki naj bi imeli tudi zdravilne učinke. Ljudje se ob njih ustavljajo in vodo v različnih zbiralnikih vozijo domov. Čeprav naj bi bila ta iz javnega vodovodnega omrežja neoporečna, velikokrat ni najboljšega okusa, s pitjem izvirskih voda pa si mnogi poskušajo povrniti zdravje. Predvsem pa upajo, da pijejo zdravo, torej čisto vodo. Mar to drži?
Izkazalo se je, da ni ustrezna za pitje, saj določeni parametri presegajo predpisane mejne vrednosti.
V raziskavi, ki je potekala ob pripravi nove knjige Popotovanja k najboljšim izvirom, v kateri bo predstavljenih več kot 60 najbolj priljubljenih slovenskih izvirov, studencev in vrelcev, je avtor ugotovil, da le ni vse tako, kot bi si želeli. Zanimiva je, denimo, zgodba o Tresimirjevem studencu v Šoštanju, ki ga najdemo ob cesti Šoštanj–Velenje, le malce stran od termoelektrarne. Mnogi so pripovedovali, da jim studenec prinaša dobro počutje in vitalnost, ohranja in krepi možgane ter spolno moč, prebavila, živce in srce ... Prvotni izvir, h kateremu so Šoštanjčani hodili po vodo, so domačini imenovali pringlc.
Zalivali tudi živino
Zelo veliko ljudi ga je do leta 2017 obiskalo vsak dan in si natočilo posode z bistro vodo. Šoštanjčani so studenec poimenovali po knezu Tresimirju, ki naj bi po legendi že pred mnogo stoletji naselil to dolino, sem pa naj bi z ljudstvom prišel od nekod izza Urala. Daleč v preteklost pa sega tudi ljudsko izročilo o zdravilnih učinkih te vode za ljudi in živali. Že stari ljudje so pravili, da je voda zdravilna, torej bo že držalo, z njo naj bi zalivali tudi živali, kar pomeni, da so bolne živali, običajno z lijaki, silili, da so pile. Nekateri so jo celo tovorili na oslih, da bi pozdravili živino.
Moški je imel neverjetno mlado ženo in verjetno si je zato izbral izvir Prunkovca.
Krepčilno moško vodo, kot so ji tudi rekli, so odkrili na robu potopljenega Družmirja blizu Termoelektrarne Šoštanj. Zaradi sesedanja opuščenih rudniških rovov je tam nastalo Družmirsko jezero. Vse je okronano z davno pozabljenim studencem, skritim ob cesti Šoštanj–Velenje, ki so ga razglasili za naravno znamenitost. Ljudsko izročilo pravi, da so mladoporočenci pred sklenitvijo zakonske zveze in ljubljenjem uživali njegovo vodo, toda avgusta 2017 je ljubitelje presenetilo obvestilo na tabli, kjer je tudi kratka predstavitev Tresimirjevega studenca, obsežnejše sporočilo pa so objavili tudi na spletni strani Občine Šoštanj, kjer piše: »Komunalno podjetje Velenje skladno z zakonodajo dvakrat letno izvaja analize pitne vode na javnih pitnikih. Ker je Tresimirjev studenec pri prebivalcih zelo priljubljen in ga množično uporabljajo, so analizo vode naredili tudi tam. Vzorčenje je bilo opravljeno 8. avgusta, izkazalo pa se je, da voda ni ustrezna za pitje, saj določeni parametri presegajo predpisane mejne vrednosti.« Dodatne analize, ki jih je občina naročila pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, so pokazale, da voda ni ustrezna. »Prekoračene vrednosti določenih parametrov kažejo, da je prišlo do fekalnega onesnaženja. Uživanje vode do nadaljnjega odsvetujemo,« so zapisali v sporočilu.
Po potresu presahnil
V Rakovem Škocjanu izvira voda, ki so jo poimenovali Prunkovec. Pravzaprav gre za dva izvira, od katerih naj bi eden imel čudežno moč in naj bi razveseljeval predvsem moške. O tem nam je leta 2015 pripovedoval upokojeni gozdar revirja Rakov Škocjan Anton Udovič iz Grahovega, ki se spominja zanimivega srečanja s parom iz Makedonije.
»To je bilo nekje v 60. letih prejšnjega stoletja, ko sem se z mopedom peljal po klancu mimo izvira Prunkovec, za katerega pravijo, da je to moška voda. Pri izviru je taboril neki makedonski zakonski par. Gozdarji smo bili pooblaščeni, da smo preganjali divje kampiranje. Narodni park Rakov Škocjan je bil pod nadzorom tajništva Občine Cerknica, kjer so izdajali dovoljenja za kampiranje v naravi. Ko sem opazil šotor, sem se ustavil in se napotil do tega para, ki pa je imel ustrezno dovoljenje. Moški je imel neverjetno mlado ženo in verjetno si je zato izbral izvir Prunkovca.« Mitja Fajdiga iz Turističnega društva Rakek, ki je redno hodil k izviru Prunkovec, je na žalost opazil, da njegova voda ni več primerna za pitje, saj so v bližini kmetijska zemljišča.
2017. leta so opravili vzorčenje izvirske vode.
Še ena nenavadna zgodba prihaja z ižanskega konca, kjer je znana vrtina, ki so jo domačini poimenovali Ižanske toplice. Od kod ime, ni znano, žal pa kljub poizvedovanju v Krajinskem parku Ljubljansko barje in Turističnem društvu Barje odgovora nismo dobili. Milena Parteli iz TD Barje pravi, da je voda iz arteškega vodnjaka, kamor so leta in leta nekateri Ljubljančani hodili po vodo za pitje in tudi za akvarije, po potresu na Hrvaškem čudežno presahnila. »Zdaj samo še slabotno curlja,« je ugotovila. Da je bil potres v Petrinji leta 2020 kriv, da se je pretok vode zmanjšal, je potrdil tudi Marjan Strle iz istega društva.
