VRT
Čudovit grm omamnega vonja
Španski bezeg cveti spomladi, jeseni pa je čas, da posadimo nove sadike ali pomladimo stare grme, ki niso več tako bujni in lepi.
Odpri galerijo
Barva cvetov je odvisna od sorte. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Španski bezeg je prečudovit okrasni grm, ki z bujnimi, omamno dišečimi cvetovi očara v maju in juniju. Prav zato ga imenujemo tudi majnica, zaradi srčastih listov pa tudi lipovka. Nekoč ni bilo hiše ali dvorišča, tako mestnega kot kmečkega, pa tudi ne parkov, kjer se ne bi bohotil vsaj en grm španskega bezga. Danes jih je po vrtovih precej manj, kar je škoda, saj je izjemno lepa in tudi nezahtevna rastlina.
Poznamo različne sorte, ki se ločijo predvsem po barvi cvetov, najbolj znani sta temno vijolična in bela, vmes pa je še cela paleta, od roza, modro vijoličnih, karminastih do vinsko rdečih in še katerih. Košati cvetovi so pravzaprav mnogocvetni lati, sestavljeni iz drobnih cvetkov. Španski bezeg bo uspeval skoraj kjer koli, pazimo le, da tla ne bodo preveč kisla, najraje ima apnenčasta. Potrebuje dovolj sonca, v senci bo malce slabše uspeval.
Španski bezeg raste kot grm ali drevo, v višino doseže tudi več kot pet metrov, oblikujemo ga z vsakoletnim rezanjem. Pravilno rezanje je izjemno pomembno tudi za cvetenje. Ker rastlina cveti na poganjkih prejšnjega leta, opravimo rez takoj po cvetenju, ko odcvetele cvetove odrežemo do veje, ki bo cvetela naslednje leto. Z rezom grm tudi redčimo in oblikujemo ter spodbudimo uravnovešeno rast. Odstranimo nepotrebna stebla, pretegnjene ali prešibke poganjke.
Španski bezeg razmnožujemo s potaknjenci ali s koreninskimi izrastki, v drevesnicah pa lahko kupimo tudi sadike. Čas za sajenje je, kot pri preostalih grmovnicah, prav jeseni, to pa je tudi čas, ko pomladimo starejši grm, ki že raste na vrtu. Če nam grm uide izpod kontrole in ne cveti več bujno, ga lahko pomladimo. Jeseni ga preprosto porežemo, kakšnega pol metra od tal. Obnovil se bo, a tri leta ne bo cvetel. Grm lahko pomlajujemo tudi postopno, v treh letih vsakokrat odrežemo en del, tako bo rastlina ves čas cvetela.
Španski bezeg, za katerega se zdi, da od nekdaj raste pri nas, prihaja iz Kitajske, od koder so ga prinesli najprej v Turčijo, od tam pa sredi 16. stoletja v Evropo, najprej na Dunaj. Cesarski so že vedeli, kako krasiti vrtove, in z Dunaja je šel španski bezeg po Evropi in svetu, tako da ga imamo danes vsi za svojega.
Čudovito okrasje pomladnega vrta, cvetoče in dišeče
Poznamo različne sorte, ki se ločijo predvsem po barvi cvetov, najbolj znani sta temno vijolična in bela, vmes pa je še cela paleta, od roza, modro vijoličnih, karminastih do vinsko rdečih in še katerih. Košati cvetovi so pravzaprav mnogocvetni lati, sestavljeni iz drobnih cvetkov. Španski bezeg bo uspeval skoraj kjer koli, pazimo le, da tla ne bodo preveč kisla, najraje ima apnenčasta. Potrebuje dovolj sonca, v senci bo malce slabše uspeval.
Španski bezeg raste kot grm ali drevo, v višino doseže tudi več kot pet metrov, oblikujemo ga z vsakoletnim rezanjem. Pravilno rezanje je izjemno pomembno tudi za cvetenje. Ker rastlina cveti na poganjkih prejšnjega leta, opravimo rez takoj po cvetenju, ko odcvetele cvetove odrežemo do veje, ki bo cvetela naslednje leto. Z rezom grm tudi redčimo in oblikujemo ter spodbudimo uravnovešeno rast. Odstranimo nepotrebna stebla, pretegnjene ali prešibke poganjke.
Starega grma ni treba posekati, saj ga prav uspešno pomladimo.
Španski bezeg razmnožujemo s potaknjenci ali s koreninskimi izrastki, v drevesnicah pa lahko kupimo tudi sadike. Čas za sajenje je, kot pri preostalih grmovnicah, prav jeseni, to pa je tudi čas, ko pomladimo starejši grm, ki že raste na vrtu. Če nam grm uide izpod kontrole in ne cveti več bujno, ga lahko pomladimo. Jeseni ga preprosto porežemo, kakšnega pol metra od tal. Obnovil se bo, a tri leta ne bo cvetel. Grm lahko pomlajujemo tudi postopno, v treh letih vsakokrat odrežemo en del, tako bo rastlina ves čas cvetela.
Španski bezeg, za katerega se zdi, da od nekdaj raste pri nas, prihaja iz Kitajske, od koder so ga prinesli najprej v Turčijo, od tam pa sredi 16. stoletja v Evropo, najprej na Dunaj. Cesarski so že vedeli, kako krasiti vrtove, in z Dunaja je šel španski bezeg po Evropi in svetu, tako da ga imamo danes vsi za svojega.
